Andrej Pleterski
Grobišče kot nosilec arheoloških informacij - primer Altenerding
Ljubljana 2002.
260 str., 207 slik, 3 priloge.
Zapisano kot MS Word 97 dokument (13.238 KB), stisnjeno na 8.363 KB.
Avtor uvodoma s pomočjo informacijske teorije pojasnjuje nastanek in preoblikovanje arheoloških virov. Prikazuje kako s pomočjo procesov in struktur pridobivamo informacije. Predstavi strategijo spoznavnega procesa, delo s strukturami in se omeji na grobiščne strukture. Kot konkreten predmet proučevanja nastopa bajuvarsko grobišče Altenerding iz obdobja od okoli 470 do okoli 690.
Prikazu njegove zgodovine raziskav sledi predstavitev gradiva, njegova klasifikacija in datacijski postopki. Zaradi nenehnih strukturnih sprememb, ki so puščale svoje sledove na prostoru grobišča, je mogoče posamezne strukture nazorno pokazati šele v okviru ožjih časovnih odeskov. Kot kriterij razmejitve je avtor uporabil hitrost in intenzivnost sprememb.
Temu sledi prikaz tistih struktur, ki jih je mogoče opaziti, ko obravnavamo grobišče v celotnem obdobju njegove uporabe. Pomemben del tega odseka je predstavitev merskih struktur, ki so urejale prostor grobišča. Osnovni antropološki podatki za posameznike in podrobnejša datacija njihovih grobov so omogočili bogato razčlenjen prikaz populacijskega razvoja. Ugotovljene strukture avtor primerja s strukturami, ki jih kažejo skromno pisni viri.
V zaključnem pregledu predstavlja tiste družbene identitete v življenju posameznika ter skupnosti kot celote, ki jih odražajo prepoznane strukture. Ker so te simbolne, jih avtor pojasnjuje tudi s pomočjo semiotike in mitologije.
