Andrej Pleterski
Grobišče kot nosilec arheoloških informacij – primer Altenerding
Ljubljana 2000. 245 str., slike med besedilom, 2 prilogi.
Uvodni del s pomočjo informacijske teorije pojasnjuje nastanek in preoblikovanje arheoloških virov. Prikazuje kako s pomočjo procesov in struktur pridobivamo informacije. Predstavi strategijo spoznavnega procesa, delo s strukturami in se omeji na grobiščne strukture. Kot konkreten predmet proučevanja nastopa bajuvarsko grobišče Altenerding iz obdobja od okoli 470 do okoli 690. Sledita klasifikacija drobnega gradiva in datacija grobov. Nato je obravnavano najdišče kot artefakt in prikazani metrični sistemi, ki so urejali grobiščni prostor v posameznih obdobjih. Sledijo prikazi posameznih lastnosti predmetov in ljudi v medsebojnih kombinacijah ter njihova prostorska razporeditev. Najprej v časovno ožje določljivih obdobjih, nato še splošno, ko avtor preide v prikaz populacijskega razvoja. Na koncu se dvigne na nadrejene strukturne ravni in poveže procese, ki jih je bilo mogoče ugotoviti na grobišču s splošnimi historičnimi procesi tedanjega časa. Delo zaključuje pregled ugotovljenih identitet. Ker je grobišče skupek številnih simbolnih struktur, avtor posveča veliko pozornost njihovemu razvozlavanju s pomočjo semiotike in mitologije.
Si želite delo v celoti na svojem računalniku?
Edini pogoj je, da ga ne pozabite citirati pri nadaljnji uporabi.
Na voljo je v obliki MS Word 8.0 * dokumenta ali v zapisu za prenašanje dokumentov (pdf).
Morda boste potrebovali še:
*Datoteke so v kompresirani obliki, po prenosu z dvoklikom sprožite dekompresijski postopek.