Slovar Pri formuliranju sem si deloma pomagal z nekaterimi teoretskimi deli (Pader 1982, Klejn 1988; Jarc 1998), vendar to ne pomeni, da se moje razlage vedno ujemajo z njihovimi. Arheološko vidni predmet Predmet, ki ga arheologi lahko odkrijejo pri svojem delu. Artefakt Izdelek človeka, ki ga je naredil namenoma ali nenamenoma. Kot taki so strukture, ki so nastale v procesu človeške aktivnosti. - Sem štejem vse od odpadkov, preko slovstva, do pokrajine, ki jo je oblikoval človek. [Enakost Ujemanje dveh struktur v vseh lastnostih in odnosih med njimi, ki se morajo poleg tega pojavljati na istem mestu v istem procesu. - Zahteva je tako huda, da o enakosti praktično ne moremo govoriti.] Idealiziran proces Skupni imenovalec skladnih procesov. Sam od sebe nikoli ni obstajal. Njegova posledica je idealizirana struktura. Idealizirana struktura Skupni imenovalec skladnih struktur. Sama od sebe nikoli ni obstajala. Je posledica idealiziranega procesa. Informacija Informacija je sprememba v strukturi. - Zato za zapisovanje informacij potrebujemo najmanj dva različna znaka. Če bi bilo vse eno, informacij ne bi bilo. Šele raznolikost omogoča informacije. Ker spremembe strukture ni brez procesa, nam procesi dajejo informacije in obratno informacije govorijo o procesih. Interpretacija (preteklosti) Rekonstrukcija enega ali več procesov, ki jo naredimo s pomočjo struktur, ki so nam na voljo. Če stoji povsem na začetku zanke (cikla) spoznavnega procesa, opravlja hkrati nalogo napovednega modela. Klasifikacija Razvrščanje in uvrščanje skladnih struktur v skupine. Korak Je oddaljenost izvorne strukture od njenega naslednjega stabilnega stanja. Korak obsega spremembo strukture v taki meri, da se struktura, ki se je nahajala v enem stabilnem stanju, pretvori tako daleč, da se nahaja v naslednjem stabilnem stanju. Vsaj ena od njenih lastnosti je toliko spremenjena, da je spremembo mogoče zaznati. Labilno stanje Stanje strukture v pretvorbi med dvema stabilnima stanjema. Metoda primerjav Del spoznavnega procesa, ko iščemo skladne strukture, ustvarjamo idealizirano strukturo in idealiziran proces ter s tem lažje iščemo nove skladne strukture. Napovedni model Spoznavni proces, v katerem si vnaprej zamislimo proces in z njim povezane strukture. Nato skušamo te strukture odkriti v gradivu, ki nam je na voljo. Ob prvi neskladnosti z najdenimi strukturami moramo model spremeniti. Proces Proces je pretvorba strukture iz enega stanja v drugo. Brez procesa ni mogoče preiti iz enega stanja v drugo. Stanje med dvema procesoma je strukturno stabilno. Simbol Posredni nosilec informacije, ki ne izvira iz njega samega in mu je bila pripisana drugotno. Skladnost (kongruenca) Ujemanje dveh struktur v izbranih lastnostih in odnosih med njimi. Sopomenske (sinonimne) strukture Strukture, ki se ne skladajo, vendar nastajajo v skladnih procesih in zato lahko nosijo skladne informacije. Sozvočne (homonimne) strukture Strukture, ki se skladajo v nekaterih sestavinah in povezavah, vendar nastajajo v različnih procesih in zato nosijo različne informacije. Struktura Struktura je sestoj lastnosti in njihovih povezav, odnosov (relacij), ki tvorijo naravno celoto. Struktura je del procesa. Strukture se lahko povezujejo navzgor v nadstrukture in drobijo navzdol v podstrukture. Tip , kultura Skupina, ki smo jo ustvarili s klasifikacijo. - Iz obširne monografije Leva Klejna o arheološki tipologiji je razvidno, da sta strukturi arheološkega tipa in arheološke kulture skladni (Klejn 1988).To opažanje mi je ustno potrdil tudi avtor sam. Opazovanje praktične uporabe obeh pojmov kaže, da je razlika zgolj v tem, da naj bi bile kulture skupine nadrejenih struktur, tipi pa skupine njim podrejenih struktur. Toda oba pojma vsebinsko ustrezata zgornji definiciji. Hkrati ne smemo pozabiti, da lahko sestavimo poljubno število hierarhičnih odnosov struktur. Zgornji in spodnji del hierarhije sta omejena zgolj z možnostmi zaznavanja. Če bi želeli vsako hierarhično stopnjo poimenovati s posebnim imenom, bi se znašli pred nerešljivo nalogo. Zato je bolje vse poimenovati le z enim imenom. Izraz tip se mi zdi vendarle manj obremenjen s pristranskimi interpretacijami kot beseda (arheološka) kultura. Po mojem prepričanju bi jo bilo v arheologiji najbolje prenehati uporabljati za označevanje skupin. Idealizirani (navidezni) tipi so tisti, ki jih v sodobnosti ustvarjamo arheologi. Kulturni (realni) tip je tisti, ki je bil izoblikovan v skladu z razvrščanjem predmetov, ki so ga v gradivo vpeljali njegovi uporabniki sami. Generalni tip je tisti, ki smo ga določili na podlagi celote vseh njegovih lastnosti in njihovih povezav. Ker je kot takšen končni rezultat vseh procesov, ki so ga oblikovali, z njegovo pomočjo ne moremo proučevati posameznih procesov in zato tudi ne iskati kulturnih tipov. Vir (zgodovinski) Nosilec informacije o preteklosti. To so ostanki nekdanjih struktur.