DOLGOROČNE SPREMEMBE OKOLJA 1

Geoarheološke lastnosti zapolnitev vrtač na Divaškem Krasu (jugozahodna Slovenija)

Tomaž FABEC

Domnevno jamski sedimenti na severovzhodnem (profil 02) in južnem (profil 03) robu dna vrtače DLN 1 (zahodni del doline Gorenjski Radvanj). Gre za intenzivno rumene in intenzivno rdeče ilovice, ki so v prvem primeru ležale 0,7 m pod površjem, v drugem pa približno na globini 1,5 m. Foto: J. Jerončič.

Izvleček

Z arheološkim sondiranjem sedimentnih zapolnitev številnih vrtač na Divaškem krasu smo pridobili obsežno bazo pedoloških in arheoloških podatkov, na podlagi katerih poskušamo razbrati razvoj kraške krajine v holocenu in vpliv človeka nanjo. Sledovi preteklih človekovih aktivnosti v vrtačah so dovolj jasni, da v njih lahko prepoznamo strategije izrabe in nihanja v njihovi intenzivnosti. Preliminarni rezultati potrjujejo dosedanje teze (npr. Cenni in Bartoli 1999; Mlekuž 2005), da so bile v prazgodovinskem obdobju strategije izrabe vezane predvsem na živinorejo (oziroma pašništvo) in jih je šele v novem veku zamenjal polikulturni tip kmetijstva, s katerim se oblikuje t. i. agro-kraška krajina (paysage agro-karstiques, Nicod 1987).

Ključne besede: Kras, vrtače, geoarheologija, resedimenti, kraška krajina

***

2012, (Opera Instituti Archaeologici Sloveniae, 25), 120 str., 10 barvnih in 4 črno-bele fotografije, 14 grafov, 12 preglednic in 13 zemljevidov, 20 x 29 cm, trda vezava, ISBN 978-961-254-376-1.

Opera 25   Na vrh