DOLGOROČNE SPREMEMBE OKOLJA 1

Starost jamskih sedimentov v Sloveniji

Nadja ZUPAN HAJNA, Andrej MIHEVC, Petr PRUNER in Pavel BOSÁK

Vzorčevanje sedimentnega profila v Tajni jami za paleomagnetne analize z nemagnetnimi plastičnimi škatlicami.

Izvleček

Kras kot geomorfni sistem je pomemben kopenski vir informacij o preteklih razmerah v okolju; njihov najpomembnejši nosilec so različni sedimenti, ki so prisotni in široko razširjeni po površju, predvsem pa v jamah, ki delujejo kot pasti, v katerih se nabirajo in predvsem dobro ohranjajo.

V zadnjih dvajsetih letih je poznavanje starosti jamskih sedimentov v Sloveniji močno napredovalo, in to predvsem zaradi uporabe različnih datacijskih metod. Pred tem je prevladovalo mnenje, da so jamski sedimenti in tudi jame relativno mladi, da so se sedimenti v jamah odložili predvsem v pleistocenu in da jame niso bistveno starejše. Posebno nov pogled na sedimentacijo v jamah so odprle paleomagnetne in magnetostratigrafske raziskave, podprte z numeričnimi datacijami, mineraloškimi, petrološkimi, geokemičnimi in geomorfološkimi analizami. Z najnovejšimi študijami jamskih sedimentov v Sloveniji smo prišli do spoznanja, da so interpretacije posameznih faz odlaganja različnih sedimentov v jamah, vezanih samo na klimatske pogoje znotraj kvartarja, preveč enostavne, da so najstarejši jamski sedimenti verjetno miocenske starosti, da se sedimenti v jamah zelo dobro ohranijo in da vsebujejo zelo dobre podatke o klimatskih in drugih okoljskih spremembah neposredne okolice, česar nam razni globalni kazalniki sprememb ne pokažejo.

Ključne besede: jamski sedimenti, magnetne lastnosti, paleomagnetne datacije, kras, Slovenija

***

2012, (Opera Instituti Archaeologici Sloveniae, 25), 120 str., 10 barvnih in 4 črno-bele fotografije, 14 grafov, 12 preglednic in 13 zemljevidov, 20 x 29 cm, trda vezava, ISBN 978-961-254-376-1.

Opera 25   Na vrh