Inštitut za arheologijo ZRC SAZU [English]
O inštitutu Sodelavci Program Projekti Laboratorij ZbirkeZnanstvena srečanja
Pisni arhiv Publikacije Knjižnica Povezave NOVO Spletni arhivZa študente

DIVJE BABE I. Paleolitsko najdišče mlajšega pleistocena v Sloveniji
I. del: Geologija in paleontologija

3. Pleistocenski sedimenti na Šebreljski planoti nad najdiščem Divje babe I

Ivan TURK in Janez TURK

Izvleček

Na planoti nad jamo smo grobo preiskali 700 m dolg pedološki profil do globine 0,8 m pod površjem. Ugotovili smo dve ilovnati plasti, ki so ju mestoma prekinjali ostanki fosilnih tal in krioklastični grušč ter bloki. Na matični dolomitni kamnini z ostanki paleokrasa leži rdeča neplastovita ilovica s posameznimi močno preperelimi in zaobljenimi dolomitnimi klasti. Nad njo je plast grušča in blokov ter ostanki paleotal. Še višje je plast rjave, neplastovite ilovice, ki leži večinoma konformno na plasti redeče ilovice. Čisto na vrhu je plast ruše. Obe ilovnati plasti smo geokemijsko preiskali.

Neposredno nad jamo ni ilovnate preperine, pač je zopet na pobočjih pod jamo. Jamski sedimenti praktično ne vsebujejo ilovice, so pa delno obogateni z glavnimi kemijskimi prvinami, ki jih vsebujejo obe ilovinati plasti na planoti nad jamo.



Šebreljska planota v ospredju, slikana z juga. Cerkev sv. Ivana Krstnika je skrajno desno. Še bolj desno je dolina Sevnice, za planoto pa globoko zarezana dolina Idrijce. V ozadju, od leve proti desni, Šentviška planota, Police, Bukovo in Kojca (1303 m), ki ju od Šebreljske planote ločuje dolina Idrijce. V zadnjem planu so Julijske Alpe in Triglav (2864 m) Fotografija Stane Klemenc, Dia studio, Ljubljana.

***

2007, (Opera Instituti Archaeologici Sloveniae, 13), 480 str., 10 barvnih fotografij, 178 črno-belih risb, fotografij in zemljevidov, 89 tabel in 38 prilog; 20 x 29 cm, trda vezava, ISBN 978-961-254-019-7.

Vsebina       Na vrh