Inštitut za arheologijo ZRC SAZU | [English] |
O inštitutu | Sodelavci | Program | Projekti | Laboratorij | Zbirke | Znanstvena srečanja |
Pisni arhiv | Publikacije | Knjižnica | Povezave | NOVO | Spletni arhiv | Za študente |
DIVJE BABE I. Paleolitsko najdišče mlajšega pleistocena v Sloveniji 6. ESR-datiranje najdišča Divje babe I, Slovenija Izvleček Obsežno zaporedje arheoloških plasti v najstarejšem1 slovenskem najdišču Divje babe I je v sebi skrivalo mousterjenske artefakte in ognjišča, preluknjano medvedjo golenico, ki jo razlagamo kot piščal, musterjenska in orinjasjenska koščena orodja, in približno 200.000 določljivih kosti in zob jamskega medveda (Ursus spelaeus), skupaj z ostanki druge favne. Enajst arheološko pomembnih plasti je bilo datiranih v 44 neodvisnih analizah s standardno elektronsko spinsko resonanco (ESR), opravljeno na 28 zobeh. Tako določene starosti so izražene v koledarskih letih. Da bi izračunali volumensko povprečje za hitrost doze zunanjega obsevanja, je bila z nevtronsko aktivacijsko analizo (NAA) raziskana kemijska sestava 146 sedimentnih vzorcev. Številne sedimentne značilnosti nakazujejo, da so Divje babe I v mlajšem pleistocenu doživljale močna klimatska nihanja, ki se kažejo v štirih ločenih interstadialih ter petih stadialih v kisikovih izotopskih stopnjah OIS 3-4, in v podaljšanih toplih interglacialnih razmerah v OIS 5, med katerimi so ljudje obiskovali jamo in tako v njej puščali musterijenske artefakte. Od plasti 2 do 23 datacije z metodo ESR predvidevajo, da se vsaj tri, najverjetneje pa štiri obdobja hitre sedimentacije menjujejo s sedimentacijskimi vrzelmi. V času nepretrgane sedimentacije pri hitrosti 0,02 cm/leto od približno 116 tisoč let (ka) do 102 ka v kisikovi izotopski stopnji OIS 5d so se odložile plasti 23 do spodnjega dela plasti 17a2 v toplih, suhih do zmerno vlažnih razmerah. V OIS 5b-5c se je sedimentacija drastično upočasnila ali ustavila do približno 85 ka. V zgodnji OIS 5a, v obdobju Dansgaardovega in Öschgerjevega dogodka 21 (DÖ 21), približno 85 ka do 80 ka, je bila hitrost sedimentacije v povprečju 0,036 cm/leto, in tako so nastale plasti od zgornjega dela 17a2 do 13 v toplih in suhih do zmerno suhih razmerah. Naslednja vrzel je zajela prvo mrzlo fazo v OIS 4 od 80 ka do približno 70 ka. Sedimentacija s hitrostjo približno 0,012 cm/leto se je obnovila v plasteh 10-12 do 8a, od približno 70 ka do 55 ka, v delu OIS 4 v hladnih do mrzlih in vlažnih razmerah. Piščal je bila izdelana in izgubljena, pozabljena ali zavržena pred približno 60 ka. Sedimentacija se je ponovno upočasnila ali ustavila v obdobju okoli 55 ka do 50 ka, torej v zgodnji OIS 3. Približno od 50 ka do 38-40 ka med interstadiali Mörshoofd-Glinde in Hengelo, DÖ 14-10 v OIS 3, se je hitra sedimentacija ponovila in dosegla hitrost okoli 0,04 cm/leto ter tako pripomogla k nastanku plasti 7 do 2 v razmerah, ki so se močno spreminjale od zelo mrzlih do zmerno toplih, in od suhih do zmerno vlažnih. Pleistocenski profil se konča s plastjo 2, ki vsebuje zgodnje orinjasjensko konico s precepljeno bazo v sedimentu, ki odslikava interstadialne razmere. V OIS 2 je plast 2 prizadela globoko delujoča krioturbacija. V zgodnjem holocenu se je po 28-30-tisočletni vrzeli ponovila skromna sedimentacija.
*** 2007, (Opera Instituti Archaeologici Sloveniae, 13), 480 str., 10 barvnih fotografij, 178 črno-belih risb, fotografij in zemljevidov, 89 tabel in 38 prilog; 20 x 29 cm, trda vezava, ISBN 978-961-254-019-7. |