Inštitut za arheologijo ZRC SAZU | [English] |
O inštitutu | Sodelavci | Program | Projekti | Laboratorij | Zbirke | Znanstvena srečanja |
Pisni arhiv | Publikacije | Knjižnica | Povezave | NOVO | Spletni arhiv | Za študente |
DIVJE BABE I. Paleolitsko najdišče mlajšega pleistocena v Sloveniji 11. Ostanki velikih sesalcev iz Divjih bab I: stratigrafija, taksonomija in biometrija Izvleček V mlajšepleistocenskih (OIS 3 in OIS 5) plasteh paleolitskega jamskega najdišča Divje babe I je bilo (ob najdbah jamskega medveda) najdenih še 995 ostankov velikih sesalcev iz vsaj 20 različnih vrst: Lepus timidus seu europaeus, Marmota marmota, Ursus arctos, Canis lupus, Vulpes vulpes, Alopex lagopus, Mustela putorius, Martes martes, Lutra lutra, Felis silvestris, Lynx lynx, Panthera pardus, Panthera spelaea, Sus scrofa, Cervus elaphus, Alces alces, Capreolus capreolus, Rupicapra rupicapra, Capra ibex in Mammuthus primigenius seu Dicerorhinus seu Coleodonta. Število in mesto pojavljanja urezov, zasekanin, odtisov zob in sledi udarcev s kamnitim orodjem na dolgih kosteh kopitarjev kaže, da so bili za nastanek tafocenoze v jami odgovorni tako paleolitski človek kot tudi zveri. Zdi se, da so bila trupla jelenov, gamsov, kozorogov in srn običajno najprej dostopna človeku, njemu nezanimive odpadke (predvsem gre tu za z maščobo prepojene fragmente spongiozne kosti ob epifizah) pa naj bi naknadno uživale še zveri. Malo verjetno je, da bi bili ljudje pri iskanju mrhovine uspešnejši od volkov, medvedov, jamskih levov, leopardov in risov, zato naj bi glavnina kosti kopitarjev
*** 2007, (Opera Instituti Archaeologici Sloveniae, 13), 480 str., 10 barvnih fotografij, 178 črno-belih risb, fotografij in zemljevidov, 89 tabel in 38 prilog; 20 x 29 cm, trda vezava, ISBN 978-961-254-019-7. |