DROBCI LEDENODOBNEGA OKOLJA

Spol in velikost krapinskih jamskih medvedov

Preston T MIRACLE

Histogram za standardizirane vrednosti največje dolžine (GL) dolgih kosti jamskih medvedov iz Krapine in Divjih bab I – facies C.

Izvleček

Krapina, ki je svetovno slavo dosegla s svojim obsežnim in pestrim vzorcem neandertalskih fosilov, je tudi ključno najdišče za razumevanje načina življenja te izumrle vrste človečnjakov ter okolja v zadnji medledeni dobi (MIS 5e) pred približno 130.000 leti. Vendar pa predmet tega prispevka ni neandertalec, temveč jamski medved (Ursus spelaeus), najbolje zastopan vretenčar v vzorcu. Rezultati detajlne analize spolne strukture so pokazali na izrazito prevlado samcev med krapinskimi medvedi (njihov delež niha med 63,3 in 100 %, odvisno od analiziranega skeletnega elementa), in to tako pri najdbah glave in zob kot tudi kosti okončin. Potem ko so spodmol v večjem delu zapolnili sedimenti, ki so nastali z erodiranjem stropa, so najdišče očitno povečini uporabljali mladi odrasli do odrasli medvedi (Miracle 2007). Analiza velikosti je pokazala na obstoj značilnih, od spolnega dimorfizma neodvisnih razlik v velikosti živali iz Krapine v primerjavi s tistimi iz sosednjih najdišč. Kot se je namreč izkazalo, so samci iz Krapine po svojih dimenzijah zaostajali tako za primerki istega spola iz Divjih bab I – facies A (MI S 3) kot tudi za tistimi iz faciesa C (MI S 5a–d). Majhnost krapinskih jamskih medvedov lahko najbolje razložimo kot prilagoditev na klimatske razmere visokega interglaciala. Iz navedenega gre torej sklepati, da izkopavanja v Krapini niso zajela niti sedimenta iz kasnejših faz zadnjega interglaciala (npr. MIS 5a–d) niti zadnjega glaciala (MI S 3–4). V primeru obravnavanega najdišča je do časovnih sprememb v njegovi uporabi, v aktivnostih, ki so zagotavljale obstanek, ter v izdelavi kamnitih orodij prišlo v razmeroma kratkem času; neandertalci so bili očitno vedenjsko prožni, tako da so lahko spreminjali svoje dejavnosti in strategije odvisno od vsakokratnih lokalnih razmer in možnosti.

Ključne besede: Krapina, Divje babe I, jamski medved, pleistocen, spolni dimorfizem, velikost telesa

***

2011, (Opera Instituti Archaeologici Sloveniae, 21), 280 str., 44 črno-belih fotografij, 10 načrtov, 52 preglednic, 71 grafov in 9 zemljevidov, 20 x 29 cm, trda vezava, ISBN 978-961-254-257-3.

Opera 21   Na vrh