V prispevku omenjena najdišča s kozorogovimi ostanki.

Izvleček

Fosilni in subrecentni ostanki vrste Capra ibex so znani iz več avstrijskih in vzhodnoalpskih jam, vendar je število najdenih kosti in zob običajno pičlo. Salzofenhöhle (2005 m n. m.) ponuja drugačno sliko, saj je bilo v tej jami med letoma 1924 in 1964 izkopanih 221 kozorogovih ostankov. Gre za razmeroma obsežen vzorec, ki je prvič detajlneje predstavljen na tem mestu. Osrednji del predstavitve je namenjen metrični analizi, kjer so kot primerjalni material služili kozorogi iz jame Drachen pri Mixnitzu (Drachenhöhle), z avstrijske Štajerske ter iz mlajšepleistocenskega najdišča Willendorf v Spodnji Avstriji. Ker je zbornik posvečen Ivanu Turku, enemu vodilnih raziskovalcev paleolitskega obdobja v Slovenji, so v prispevku obravnavane tudi kozorogove najdbe s Slovenskega, z na tem mestu prvič omenjenim ostankom iz Potočke zijalke vred. Na gradivu iz jame Salzofen so opazne sledi zverske aktivnosti, medtem ko na dokaze o človekovem lovu izkopavalci niso naleteli. Trije primerki rožnice so delno ožgani, kažejo pa tudi sledi novodobnih urezov, zato gre najbrž za alohtone najdbe. Žal neposrednih radiokarbonskih datacij ni na razpolago, tako da ostaja natančnejša kronološka opredelitev najdb nejasna. Iz rezultatov morfometrične študije izhaja, da obsega gradivo iz jame Salzofen predvsem ostanke samic in mlajših živali. Pri tem je že osnovna primerjava velikosti pokazala, da se pleistocenski primerki pri obeh spolih umeščajo na sam zgornji rob razpona vrednosti za recentne kozoroge. Za detajlnejše preučevanje razlik v velikosti med samci in samicami oz. med populacijami iz različnih geoloških obdobij bi potrebovali bolj poglobljen analitičen pristop. Prav tako bi bilo treba za popolnejše razumevanje kronološke razporeditve in vloge kopitarjev v alpskih visokogorskih jamskih najdiščih nujno pridobiti dodatne radiokarbonske datacije.

Ključne besede: Capra ibex, Salzofenhöhle, Willendorf, vzhodnoalpski prostor, metrična analiza