DROBCI LEDENODOBNEGA OKOLJA

Neandertalska piščal iz Divjih bab I: stara in nova spoznanja

Matija TURK, Ljuben DIMKAROSKI

Giuliano Bastiani in Ivan Turk med izdelavo lukenj v svežo stegnenico rjavega medveda.

Izvleček

Preluknjana stegnenica jamskega medveda iz jamskega paleolitskega najdišča Divje babe I (zahodna Slovenija) je bila od odkritja leta 1995 dalje predmet mnogih polemik, ali gre za izdelek nenadertalca ali za posledico zverskih ugrizov. Poskusi luknjanja svežih stegnenic rjavega medveda z odlitki zverskih zobovij, ugotovitve eksperimentalne arheologije in računalniška tomografija sporne piščali, so potrdili umetni izvor lukenj. Dodatno ga potrjujejo nove muzikološke raziskave, ki prinašajo nova spoznanja o glasbenih zmogljivostih piščali. Muzikološke raziskave so potekale na avtentični repliki piščali, kjer je bil ožji, proksimalni del uporabljen kot ustnik, širši, distalni del pa kot kot odmevnik. Razporeditev luknjic in ohranjena dolžina najdbe tvorijo sistem, ki omogoča široko paleto zvočnosti in melodijskega gibanja, in kaže, da gre za glasbilo v pravem pomenu besede. V zvočnem zaporedju dvanajst tonske lestvice doseže dve oktavi in pol, v prepihavanju pa njegov obseg znaša več kot tri oktave. Tehnične zmogljivosti glasbila v smislu izraznosti ne dopuščajo domneve o slučajnosti nastanka luknjic in njihove razporeditve na inštrumentu. Plast, v kateri je bila najdena piščal, je z metodo ESR datirana v čas med 60.000 in 50.000 leti pred sedanjostjo. Piščal iz Divjih bab je danes najstarejše glasbilo in prvo, ki ga poznamo iz rok neandertalca. S svojo tehnološko dovršenostjo kaže na visoke kognitivne sposobnosti neandertalcev.

Ključne besede: Slovenija, Divje babe I, srednji paleolitik, neandertalci, koščena piščal, glasba

***

2011, (Opera Instituti Archaeologici Sloveniae, 21), 280 str., 44 črno-belih fotografij, 10 načrtov, 52 preglednic, 71 grafov in 9 zemljevidov, 20 x 29 cm, trda vezava, ISBN 978-961-254-257-3.

Opera 21   Na vrh