Andrej Gaspari (ur./ed.) ZALOG PRI VERDU. Tabor kamenodobnih lovcev na zahodnem robu Ljubljanskega barja ZALOG NEAR VERD. Stone Age hunters' camp at the western edge of the Ljubljansko barje

Vsebina

Znanstvena monografija prinaša celovito objavo predhodnih raziskav bogatega zgodnje holocenskega najdišča Zalog pri Verdu (Ljubljanskega barja), ki je bilo odkrito julija 2004 v strugi Ljubije, prvega desnega pritoka Ljubljanice. Gre za prvo kamenodobno najdišče pri nas, ki je bilo raziskano z metodami podvodne arheologije. V okviru intenzivnega pregleda so bili na dnu korita Ljubije ob ledini Zalog pobrani številni kamniti odbitki, rožena in koščena orodja ter neobdelani živalski ostanki, ki izvirajo iz obsežne plasti v profilu desne brežine. Posebno pozornost zaslužijo ostanki navpičnega lesenega nosilca in vodoravnih struktur ter najdba razmeroma dobro ohranjene človeške lobanje. Radiokarbonska analiza vzorcev lobanje in enega od hrastovih debel je pokazala, da sodijo najdbe v sredino 8. tisočletja pr. n. št., kar najdišče v Zalog uvršča med najstarejše zanesljivo datirane ostanke človekove prisotnosti na Ljubljanskem barju. Hkrati gre zaradi prostorske obsežnosti in značilne strukturiranosti najdb zanesljivo za referenčno najdišče, ki bo v marsičem dopolnilo poznavanje skupnosti lovcev in nabiralcev iz časa po koncu ledene dobe.

V monografiji, ki jo sestavljajo prispevki večih strokovnjakov, so obdelani metodologija terenskega dela (A. Gaspari in Miran Erič), geomorfološke, sedimentološke in pedološke značilnosti najdišča (T. Verbič), paleobotanična analiza (M. Culiberg), kamniti artefakti (B. Kavur), koščeni in roženi predmeti (A. Gaspari), petrološka sestava in provenienca kamnitega materiala (A. Horvat), antropološka analiza lobanje (Z. Hincak in M. Štefančič), skeletni ostanki velikih sesalcev (B. Toškan in J. Dirjec) ter ptičev in rib (F. Janžekovič, V. Malez, M. Govedič).

Horizont z mezolitskim inventarjem, ki ga je razkrilo erozijsko delovanje vodnega toka, tvori debelo zaporedje tankih rečnih nanosov z organskim drobirjem, ki leži neposredno nad peščeno glino svetlo rjave barve z visokim odstotkom karbonatov. Po najverjetnejši hipotezi je tabor mezolitskih lovcev stal na jezerskem obrežju, pri čemer je bila pripadajoča kulturna plast z artefakti in organskimi ostanki pozneje erodirana, težje najdbe pa so se akumulirale na dnu novonastalega fluvialnega sedimenta.

Skupno je bilo odkritih 2242 kamnitih odbitkov, med njimi 302 orodji z retušo in 102 jedri. Najdišče označuje velika količina večjih enostavnih orodij, ter majhna zastopanost kompleksnih izdelkov kot so konice puščic in specialna orodja. Večina je izdelana iz manj kvalitetnih surovin, ki jih najdemo na ležiščih v okolici Ljubljanskega barja, predvsem roženca, pojavljajo pa se še artefakti iz tufa, kamene strele in kalcedona.

Iz analize skeletnih ostankov živali je razbrati majhno število kosti z najbolj mesnatih delov, kar utrjuje hipotezo o začasnem taboru, kjer se so se najbolj kvalitetni kosi plena pripravljali za končni transport to bazne naselbine. Najdišče označuje tudi visoka zastopanost obdelanih kosov rogovja, med katerimi je nekaj poškodovanih in še ne v celoti izdelanih sekir z luknjo za pritrditev na toporišče. Ostanki rogovja predstavljajo kar dobro polovico vseh jelenjih najdb, kar nam skupaj s prisotnostjo odpadnega materiala in že odpadlih rogovij kaže na načrtno zbiranje in obdelavo surovine.

Analiza najdb postavlja Verd v širši okvir zgodnje holocenskih najdišč balkansko-podonavskega kompleksa. Na podlagi množične zastopanosti jelenjih rogov s sledovi obdelave ter prevlade enostavnih kamnitih orodij bi lahko Zalog opredelili kot lovsko postojanko na rečnem ali jezerskem obrežju. V kontekstu dejavnosti, ki so se odvijale na dokumentiranem delu najdišča, je intrigantna prisotnost lobanje 20 do 34 let stare ženske. Lobanja ne kaže nobenih posebnih sledi, ki bi pomagale pojasniti primarni kontekst najdbe. Na podlagi podobnih primerov z drugih kamenodobnih najdišč bi jo lahko uvrstili v skupino izoliranih človeških kostnih ostankov.

Menimo, da je objava arheološkega najdišča Zalog pri Verdu pomemben korak v raziskovanju ostankov delovanja lovskih in nabiralskih skupnosti iz starejšega holocena na področju Slovenije. Dodatek prinaša analizo in komentar k mlajšebronastodobnemu gradivu z bližnjega najdišča (A. Gaspari), ki je bilo prav tako odkrito med podvodnimi raziskavami.

***

2006, (Opera Instituti Archaeologici Sloveniae, 11), 233 str., 37 barvnih risb, fotografij, preglednic, grafov in zemljevidov, 99 črno-belih risb, fotografij, preglednic, grafov in zemljevidov, 20 x 29 cm, trda vezava, ISBN 961-6568-57-4.

Celotno besedilo:

Cenik
Naročila

Na vrh
Opera | Naprej >>