Inštitut za arheologijo ZRC SAZU | [English] |
O inštitutu | Sodelavci | Program | Projekti | Laboratorij | Zbirke | Znanstvena srečanja |
Pisni arhiv | Publikacije | Knjižnica | Povezave | NOVO | Spletni arhiv | Za študente |
Osrednja tema monografije, ki je razdeljena na tri dele, je poselitev severovzhodne Slovenije v pozni bronasti dobi. Gre za območji Štajerske in Prekmurja, ki sta zelo bogati z ostalinami tega obdobja, z vidika poselitvene zgodovine pa še nista bili celovito predstavljeni. Analizirana so naselja, grobišča, depoji in posamične najdbe, torej vse tiste strukture, ki dajejo pečat kulturni pokrajini. Poselitvena dinamika med Muro in Savo ni bila vseskozi enaka. Po razmeroma močni obljudenosti v starejši bronasti dobi, je v srednji bronasti dobi nastopilo zatišje, poselitvena mreža pa se je zopet zgostila proti koncu 2. tisočletja pr. Kr., ko naštejemo na tem območju največ najdišč. V kulturno pokrajino, ki so jo ustvarili poznobronastodobni prebivalci, se je v dobršni meri usmerila tudi železnodobna poselitev. Glavne poselitvene niše so namreč ostale iste, življenje je teklo naprej tudi v večini starih središč. Drugi sklop raziskav je posvečen tipokronologiji keramičnega posodja iz bronastodobnih naselij v Ormožu, Ptuju in Gornji Radgoni. V zaključnem poglavju prvega dela publikacije je podan celovit pogled na pozno bronasto dobo severovzhodne Slovenije. Predstavljena je bivalna kultura, proces nastanka središč, gospodarske osnove ter stiki z oddaljenimi kraji. V drugem in tretjem delu monografije so objavljeni terenski izvidi in najdbe s starih izkopavanj na Grajskem griču na Ptuju in Grajskem hribu v Gornji Radgoni. Gre za pomembni višinski naselji, ki sta v pozni bronasti dobi skupaj z utrjenim Ormožem predstavljali pomembna središča v poselitveni mreži severovzhodne Slovenije. *** 2013, (Opera Instituti Archaeologici Sloveniae, 27), 320 str., 69 črno-belih fotografij, grafov, preglednic in zemljevidov, 98 tabel, 20 x 29 cm, trda vezava, ISBN 978-961-416-4. |