Ivan Turk (ur. /ed.), VIKTORJEV SPODMOL in / and MALA TRIGLAVCA Prispevki k poznavanju mezolitskega obdobja v Sloveniji Contributions to understanding the Mesolithic period in Slovenia

V zborniku, prvem s področja mezolitika v Sloveniji, sta obravnavani dve izjemno bogati najdišči na Krasu v zahodni Sloveniji: Viktorjev spodmol in Mala Triglavca. Viktorjev spodmol je novo odkrito najdišče, kjer so se raziskave komaj začele, v Mali Triglavci pa potekajo že dalj časa.

Oodrobno je obdelan predvsem Viktorjev spodmol. Pomembna je primerjava rezultatov različnih terenskih in poterenskih metod, uporabljenih v Mali Triglavci in predvsem v Viktorjevem spodmolu.

V posameznih poglavjih so obdelana mikrolitska orodja, ki pripadajo sovterjensko-kastelnovjenskemu (sauveterrien-castelovien) kompleksu, njihova tipologija in odnosi z drugimi najdišči tega kompleksa s posebnim poudarkom na kronologiji in kronoloških povezavah mezolitskih najdišč v severni Italiji, vključno s Tržaškim krasom, in zahodni Sloveniji (I. Turk in M. Turk). V drugih poglavjih so sistematsko prikazani redki rastlinski ostanki (M. Culiberg), izjemno bogate favne mehkužcev (R. Slapnik, V. Mikuž), ektotermnih vretenčarjev (M. Paunović) in malih sesalcev (B. Toškan, B. Kryštufek) ter ostanki velikih sesalcev (B. Toškan). Samo v Viktorjevem spodmolu je bilo na površini dveh kvadratnih metrov v mezolitski plasti najdenih 58.000 ostankov slepca in 6.076 ostankov, ki pripadajo 103 živalskim vrstam. Na isti površini je bilo 72 tipološko opredeljivih mikrolitov, 104 makrolitska orodja in 12.708 kamnoseških odpadkov.

Enako bogata je Mala Triglavca, ki je v zborniku obdelana samo sumarno s poudarkom na mezolitskih artefaktih. Med temi je treba posebej omeniti številne trapeze. Med neobičajne najdbe spadata vsaj ena koščena žvižgavka in piščal.

V holocenski favni obeh najdišč je nekaj redkih in zato posebej zanimivih vrst kot so: podgana, sivi hrček, dinarska voluharica, bober, pes in los.

Omeniti je treba tudi redke človeške ostanke iz obeh najdišč, ki so sumarno obravnavani v posebnem poglavju (I. Štamfelj, I. Turk) in podrobno v dodatku (I. Štamfelj s sodelavci). V drugem dodatku (I. Turk) so obravnavani 14C datumi za obe najdišči in vprašanje kronometrije kot metode za opredeljevanje in povezovanje mezolitskih najdišč.

Zbornik zaključuje 20 tabel, na katerih je prikazano najdeno mezolitsko gradivo v naravni velikosti in povečavi.

Besedilo teče vzporedno v slovenskem in angleškem jeziku.

2004, (Opera Instituti Archaeologici Sloveniae, 9), 247 str. + 20 tabel, 64 črno-belih risb, fotografij in zemljevidov, 20 x 29 cm, trda vezava, ISBN 961-6500-54-6.

Cenik
Naročila

Na vrh
Opera | Naprej >>