Inštitut za arheologijo ZRC SAZU [English]

O inštitutu Sodelavci Program Projekti Laboratorij ZbirkeZnanstvena srečanja
Pisni arhiv Publikacije Knjižnica Povezave NOVO Spletni arhivZa študente

RESNIKOV PREKOP. Najstarejša koliščarska naselbina na Ljubljanskem barju

Maja ANDRIČ

Ali lahko analiza pelodnega zapisa v kulturni plasti arheološkega najdišča pove, kakšna vegetacija je rasla v okolici? Primer: Resnikov prekop


Resnikov prekop. Loss-on-ignition.

Izvleček

Osnovni cilj paleoekološke raziskave, predstavljene v tem članku, je bil ugotoviti, ali s pomočjo pelodne analize prazgodovinske kulturne plasti na Resnikovem prekopu (Ljubljansko barje) lahko povemo, kakšna sta bila vegetacija in paleookolje v neposredni okolici naselbine v 5. tisočletju pr. n. št. Radiokarbonsko datiranje sedimenta je pokazalo, da zaradi sprememb v hidrologiji bazena del pelodnega zapisa, ki se je odlagal v obdobju med ok. 6.000-200 pr. n. št., v holocenski sekvenci manjka. Paleoekološki zapis v preostalem sedimentu, ki je datiran v čas pred ok. 6.000 pr. n. št. in po ok. 200 pr. n. št., pa kaže, da sta bili zgodnje in poznoholocenska pokrajina zelo različni. Zato lahko domnevamo, da je na Ljubljanskem barju v srednjem in/ali poznem holocenu prišlo do večjih sprememb paleookolja. Človekov vpliv na okolje je naraščal in sladkovodno jezero, obdano s pretežno bukovim gozdom, je nadomestila bolj odprta, današnji zelo podobna močvirnata pokrajina na poplavni ravnici.

Ključne besede: Resnikov prekop, Ljubljansko barje, palinologija

***

2006, (Opera Instituti Archaeologici Sloveniae, 10), 156 str., 88 črno-belih risb, fotografij, preglednic, grafov in zemljevidov, 20 x 29 cm, trda vezava, ISBN 961-6568-40-X.

Naprej >>   Nazaj <<   Kazalo
Na vrh