RESNIKOV PREKOP. Najstarejša koliščarska naselbina na Ljubljanskem barju
Maja ANDRIČ
Ali lahko analiza pelodnega zapisa v kulturni plasti arheološkega najdišča pove, kakšna vegetacija je rasla v okolici? Primer: Resnikov prekop
Resnikov prekop. Loss-on-ignition.
|
Izvleček
Osnovni cilj paleoekološke raziskave, predstavljene v tem
članku, je bil ugotoviti, ali s pomočjo pelodne analize prazgodovinske
kulturne plasti na Resnikovem prekopu (Ljubljansko barje)
lahko povemo, kakšna sta bila vegetacija in paleookolje v neposredni
okolici naselbine v 5. tisočletju pr. n. št. Radiokarbonsko
datiranje sedimenta je pokazalo, da zaradi sprememb v hidrologiji
bazena del pelodnega zapisa, ki se je odlagal v obdobju
med ok. 6.000-200 pr. n. št., v holocenski sekvenci manjka. Paleoekološki
zapis v preostalem sedimentu, ki je datiran v čas pred
ok. 6.000 pr. n. št. in po ok. 200 pr. n. št., pa kaže, da sta bili
zgodnje in poznoholocenska pokrajina zelo različni. Zato lahko
domnevamo, da je na Ljubljanskem barju v srednjem in/ali poznem
holocenu prišlo do večjih sprememb paleookolja. Človekov
vpliv na okolje je naraščal in sladkovodno jezero, obdano s
pretežno bukovim gozdom, je nadomestila bolj odprta, današnji
zelo podobna močvirnata pokrajina na poplavni ravnici.
Ključne besede: Resnikov prekop, Ljubljansko barje,
palinologija
|
***
2006, (Opera Instituti Archaeologici Sloveniae, 10), 156 str., 88 črno-belih risb, fotografij, preglednic, grafov in zemljevidov, 20 x 29 cm, trda vezava, ISBN 961-6568-40-X.
Naprej >> Nazaj << Kazalo
Na vrh
|