KOLIŠČARSKA NASELBINA STARE GMAJNE IN NJEN ČAS
Ljubljansko barje v 2. polovici 4. tisočletja pr. Kr.

Federico BERNARDINI, Emanuela MONTAGNARI KOKELJ, Gabriella DEMARCHI & Antonio ALBERTI

12. Izmenjava in oskrbovalne strategije na Ljubljanskem barju v 4. tisočletju pr. Kr. na podlagi arheometričnih raziskav kamnitih orodij

Mikrofotografije vzorca žrmelj s Starih gmajn (Sg3) in kamna iz Save v bližini Ljubljane (Sa9). Opazijo se skupne mineraloško-petrografske značilnosti: šibka zrnatost sestavljena iz kremena, gline, sljude; slike na levi z 1N, tiste na desni z NX.

Izvleček

Predstavljeni so rezultati arheometričnih raziskav skoraj 50 kamnitih orodij – predvsem ploščatih in kladivastih sekir –, ki izvirajo iz struge Ljubljanice in nekaterih najdišč na Ljubljanskem barju, med katerimi so tudi Stare gmajne, ki jih datiramo v drugo polovico 4. tisočletja pr. Kr. Večina najdb predstavlja edinstveno litološko serijo lokalnega izvora. Med njimi so tufi in tufiti, ki jih najdemo na območju severne Slovenije in tudi v prodnatih nanosih Save nedaleč od Barja. V zbirki je najti tudi skupine orodij iz uvoženih kamnin, kot so ploščate sekire iz HP-metaofiolitov iz severozahodne Italije, kladivaste sekire iz serpentinitov in metaultramafitov, ki izvirajo iz osrednje Avstrije in z nekega še neugotovljenega, verjetno nekoliko bolj vzhodno ležečega območja. Te najdbe kažejo na osrednjo vlogo Ljubljanskega barja kot posrednika med Padsko nižino in Podonavjem ter med Vzhodnimi Alpami in Balkanom v 4. tisočletju pr. Kr.

Ključne besede: kamnita orodja, arheometrične analize, preskrbovalne strategije, izmenjava, Ljubljansko barje, 4. tisočletje pr. Kr.

***

2009, (Opera Instituti Archaeologici Sloveniae, 16), 366 str., 258 črno-belih risb, fotografij, preglednic, grafov in zemljevidov, 45 tabel, 1 dvostranska in 1 enostranska priloga, 20 x 29 cm, trda vezava, ISBN 978-961-254-155-2.

Naprej >> | Nazaj <<
Opera 16 | Na vrh