Inštitut za arheologijo ZRC SAZU [English]

O inštitutu Sodelavci Program Projekti Laboratorij ZbirkeZnanstvena srečanja
Pisni arhiv Publikacije Knjižnica Povezave NOVO Spletni arhivZa študente

PROJEKT Za svobodo domovine. Fronta v Julijcih 1915-1917
Interdisciplinarni projekt

Vodja projekta
Petra Svoljšak

Projektni sklop
Strateške točke na območju soške fronte od bronaste dobe do zgodnjega srednjega veka

  • O prvih strateških poselitveno-obrambnih točkah v Posočju lahko govorimo v bronasti dobi, ko nastanejo na naravno dobro zavarovanih mestih (na vzpetinah oziroma med kanjonoma dveh rek) prva naselja.
  • Zaenkrat je v veljavi prepričanje, da smemo v halštatski dobi računati z obrambnim sistemom, ki je s postojankami v dolinah zgornje Soče (Bovec in Kobarid), Bače (Koritnica) in Idrijce (Idrija pri Bači, Reka) varoval osrednje, neutrjeno naselje na Mostu na Soči.
  • V latenski dobi se kot poselitveni vzorec nakazuje terasasto naselje na težko dostopni vzpetini blizu reke (Soče, Idrijce ali Bače), ki omogoča odličen nadzor nad dolinsko komunikacijo.
  • Številne najdbe zgodnjerimskega orožja in vojaške opreme na nekaterih od teh naselij pri Cerknem, pri Reki v dolini Idrijce in pri Pečinah na Šentviški planoti pričajo o vojaških spopadih med domorodci in rimsko vojsko. Tovrstna bojišča so v celotni Evropi izjemno redko dokumentirana. Domnevno gre za prve vojaške operacije v sklopu rimskega osvajanja Alp.
  • V času pozne antike je strateško gledano najpomembnejša problematika varovanja dostopov v Italijo na primeru ključnih poznoantičnih postojank na kobariškem območju (predvsem Tonovcov grad in Gradič) in njihove vpetosti v širše zasnovano obrambo alpskih prehodov v času poznorimskega obdobja (Claustra Alpium Iuliarum).
  • V zgodnjem srednjem veku je bilo Posočje prostor navzkrižnih interesov in zato tudi spopadov med Langobardi in Slovani. Lokacije spopadov niso nedvoumno določene. Velik logistični pomen je imela pot med Čedadom in Kranjem, ki jo nakazujejo tudi nekatere zgodnjesrednjeveške najdbe (Repelc na Mostu na Soči, Trebenče blizu Cerknega).


Na karti, priloženi knjigi Carla Marchesettija o prazgodovinskih gradiščih na Tržaškem in v Julijski krajini (Trst 1903), so zabeležena naslednja gradišča v Posočju: Ravelnik pri Bovcu, Sv. Volar in Der pri Robiču, Gradič (Sv. Anton) nad Kobaridom, Kozlov rob pri Tolminu, Sv. Maver nad Mostom na Soči, Povlinčev grad v Volčanskih Rutih, Grad nad Levpo, Grašišče nad Grgarjem in Sv. Katarina nad Solkanom.

Ozemlje, na katerem bomo izvajali raziskave, obsega skoraj celotno topografsko območje Tolmin in severni del topografskega območja Gorica. Eden od glavnih ciljev projektnega sklopa je dobiti čim bolj popolno mrežo strateških točk v Posočju iz časa od bronaste dobe do zgodnjega srednjega veka. Da je takih točk v resnici bistveno več, kot jih doslej poznamo, izhaja iz dejstva, da npr. pri številnih železnodobnih grobiščih ne poznamo naselja, kateremu grobišče pripada. Na podlagi obstoječih publikacij in podatkovnih zbirk (med drugim Marchesetti 1903, Arheološka najdišča Slovenije 1975 in Arheološki kataster Slovenije) smo izdelali seznam zanesljivih višinskih naselij v Posočju in jih umestili v prostor. Zaradi odsotnosti arheoloških raziskav velika večina še ni ožje časovno opredeljena. Poleg njih bomo v terenske oglede v sodelovanju z Območno enoto Nova Gorica Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije in s Tolminskim muzejem zajeli tudi številne poselitveno-obrambne višinske točke, ki z arheološkimi najdbami še niso potrjene.

Izdelavi najdiščnih dosjejev za več kot 50 višinskih naselij s podatki iz literature in z umestitvijo v prostor bo sledila izvedba terenskih ogledov, pri katerih bomo izdelali opise in skice naselij. V nadaljevanju bomo opravili analize premičnega gradiva in podatkov, pridobljenih pri topografskih raziskavah, prostorske in okoljske analize ter pripravili publikacijo.


Staro zidovje na Povlinčevem gradu v Volčanskih Rutih (http://fjz1.web.siol.com/Rkd_212/Opis.asp?Esd=5038) je omenil že goriški leksikograf in zgodovinar Štefan Kociančič v članku, ki je bil objavljen leta 1854 v zagrebški reviji Arkiv za pověstnicu jugoslavensku 3. Vzpetino je poznal pod imenom Doblarski grad.

Vodja projektnega sklopa
Dragan Božič

Sodelavci

Št. projekta
M6-0158

Na vrh