Inštitut za arheologijo ZRC SAZU | [English] |
O inštitutu | Sodelavci | Program | Projekti | Laboratorij | Zbirke | Znanstvena srečanja |
Pisni arhiv | Publikacije | Knjižnica | Povezave | NOVO | Spletni arhiv | Za študente |
PROGRAM - poznorimska doba POZNOANTIČNA POSELITVENA SLIKA Bazično delo predstavljajo raziskave poznoantične poselitvene slike v vzhodnoalpskem prostoru in Iliriku. Doslej nam je uspelo ugotoviti in s sistematičnimi raziskavami potrditi celoten spekter naselbinskih oblik, ki obsegajo vse od urbanih aglomeracij, preko različnih podeželskih naselbin (utrjenih kot neutrjenih), sakralnih središč, vojaških utrdb in pribežališč. Že nekaj desetletij trajajoče raziskave nadgrajujemo s sistematičnim izkopom velike naselbine na Tonovcovem gradu pri Kobaridu in neprestanim mozaičnim dopolnjevanjem poselitvene slike. To zahteva sistematična preverjanja arhivskih podatkov, veliko terenskih ogledov in rekognosciranj ter izpopolnjevanja metod dokumentacije odkritih objektov.
Izsledke teh raziskav v zadnji fazi primerjamo z dosežki raziskav poselitvene slike v vzhodnem delu imperija in tako postopno pripravljamo osnovo za sintetično predstavitev izjemno pestre in dinamične podobe poselitve širšega mediteranskega prostora v poznoantičnem obdobju, ki v mnogočem presega do sedaj znane poselitvene vzorce. Objave:
Kontaktna oseba: Slavko Ciglenečki Naslednji pomembni sklop so raziskave zgodnjekrščanske arhitekture, notranje opreme cerkva in drobnih predmetov z zgodnjekrščansko simboliko v slovenskem prostoru. Navezujejo se na zgodnjekrščanske objekte, ki so bili doslej ugotovljeni v rimskih mestih Emona, Celeia in Poetovio, podeželskih vilah in najbolj celovito v višinskih utrjenih naselbinah.
Na osnovi stratigrafije, zaključenih sklopov najdb dekorativnih elementov in drobnih predmetov dopolnjujemo kronološko shemo cerkvenih objektov in zanesljiveje določujemo funkcije posameznih sestavnih delov sakralne arhitekture. Objave:
Kontaktna oseba: Slavko Ciglenečki Tretja pomembna naloga so raziskave modela germanske poselitve v sklopu poznoantičnih najdišč vzhodnoalpskega prostora. Pri tem kartiranja langobardskih najdb vedno jasneje očrtujejo prisotnost manjših germanskih skupnosti v sicer gosto obljudenih utrjenih staroselskih naselbinah.
Objave:
Kontaktna oseba: Slavko Ciglenečki V tesni povezavi z naselitvenimi študijami sta tudi temeljni raziskavi materialne kulture, ki omogočata zanesljivejšo interpretacijo odkritih objektov. Raziskujemo poznorimsko in poznoantično drobno gradivo z višinskih naselbin JV Alpskega kroga s poudarkom na gradivu z najdišč Tonovcov grad in Korinjski hrib. V okviru priprav za monografijo o Tonovcovem gradu je bilo izmed več kot 15.00 kosov keramike izbranih in katalogiziranih okrog 2500 kosov namizne in grobe keramike ter transportnega posodja. Z istega najdišča smo obdelali tudi okrog 1500 kosov kovinskega in drugega drobnega gradiva (noša, orožje, orodje, hišna oprema).
Ukvarjamo se s študijem poznoantične (predvsem grobe) keramike v Sloveniji in širše v jugovzhodno alpskem prostoru. V okviru projekta "Podatkovna zbirka grobe rimske keramike kot temelj za analizo poznoantične poselitve v Sloveniji" pripravljamo bazo grobe keramike iz izbranih slovenskih najdišč (Tonovcov grad, Korinjski hrib, Križna gora, Ajdna), v naslednji fazi projekta bo keramika analizirana in ovrednotena. TONOVCOV GRAD PRI KOBARIDU Višinska postojanka Na Tonovcovem gradu s svojo arhitekturo, odlično ohranjenostjo in izpovednostjo bogatega drobnega gradiva predstavlja eno izmed največjih in najpomembnejših poznoantičnih naselbin v celotnem vzhodnoalpskem območju. Kontaktni osebi: POZNORIMSKE ZAKLADNE NAJDBE Z GORE NAD POLHOVIM GRADCEM Rekonstrukcija treh izjemnih zakladnih najdb orodja in pribora, najdenih v letih 1868, 1883 in 1935, in objava vseh predmetov, ki so se ohranili v Narodnem muzeju Slovenije v Ljubljani in v muzejski zbirki v Krajevnem muzeju v Polhovem Gradcu. Doslej je bila znana samo druga zakladna najdba, katere objava (P. Petru, Arheološki vestnik 18, 1967, 453-461) pa je pomanjkljiva in zavajajoča (v njej je npr. objavljena napačna tehtnica). Vse tri zakladne najdbe so bile verjetno zakopane pred sredino 5. stoletja, vsebovale pa so številne elezne in bronaste predmete, npr. dele koles voza, orodje za obdelavo lesa (sekire, agi) in poljedelsko orodje (leme, dve štirirogeljni kopači, rovnice), ognjiščni pribor, ingote, tehtnice in utei, votel bronast valj, bronaste zvonce z oznakami in več bronastih posod. Študija bo objavljena v publikaciji Od Rimljanov do Slovanov. Najdišča, ki jo pripravlja arheološki oddelek Narodnega muzeja Slovenije v Ljubljani. Nemški prevod je izšel v Arheološkem vestniku 56, 2005, 293-368. Druga zakladna najdba. Kontaktna oseba: Dragan Boič |