SLEDOVI SLOVANSKIH KNEŽEVIN V VZHODNIH ALPAH.
ARHEOLOŠKE IN MITOLOŠKE STRUKTURE

"Obredni kot" kot prostorska struktura

Slika 2. Bled. Tri kultna mesta in usmeritev posameznih najdišč. Plastnice so na 40 m višinske razlike.

Značilno prostorsko strukturo neke župe kaže karniolska župa Bled v severozahodni Sloveniji (Slika 2). Najpoznje v drugi polovici 7. st. so njeni prebivalci določili tri kultna mesta. Na Blejskem otoku so čestili Mokoš, na Gradiški Velesa in na Dobri gori Peruna. Te tri točke določajo obredni kot 23°. Na Blejskem otoku danes stoji Marijina cerkev. Arheološka izkopavanja so odkrila ostanke starejših cerkvenih zgradb. Najstarejša stavba pa je bila lesena. Usmerjena je bila proti Gradiški. Enako so bili usmerjeni tudi grobovi iz 9. In 10. st., ki so bili izkopani poleg nje. Že prva predromanska kamnita cerkev ni več prevzela opisane usmeritve, kar kaže, da so prevladale drugačne religiozne predstave.

Arheološke raziskave kažejo, da so poganski Slovani v župi Bled usmerjali svoje grobove in stavbe k Velesovemu obrednemu mestu. V drugih župah je usmeritev morda veljala enemu od drugih dveh božanstev.

Na vrh
|