ZAKLADI TISOČLETIJ
Železna doba

Odlomek sestavljene čelade z Magdalenske gore je najstarejši primerek situlske umetnosti pri nas. Na njem sta upodobljena korakajoča vojščaka s sulicama in ščitom.
(Druga polovica 7. stoletja pr. n. š., Narodni muzej Slovenije v Ljubljani.)

Znamenita bronasta vedrica z Vač je najimenitnejši spomenik situlske umetnosti z ozemlja jugovzhodnih Alp. Na njej so v tehniki tolčenja in vrezovanja izdelani scenski prizori vsakdanjega življenja vladajočega sloja, za katerimi pa se zanesljivo skrivajo religiozno-kultne predstave takratnega sveta.
(5. stoletje pr. n. š., Narodni muzej Slovenije v Ljubljani.)

Na vaški situli so prizori razvrščeni v treh pasovih. Na prvem vidimo slavnostni sprevod. Na čelu stopa konj, ki ga na dolgih vajetih vodi moški. Nad konjem je upodobljena viseča ptica. Drugi moški, s sekiro na ramenu, vodi konja na povodcu. Tudi nad drugim konjem je ptica, tokrat v letu z razprostrtimi krili. Konjema z vodnikoma sledita dva jezdeca, za njima pa sta še dve vpregi, vsaka s po dvema moškima. Prvi je voznik in drugi spremljevalec. Drugi voz je imenitneje izdelan in tudi oseba, ki se pelje za voznikom, ima na glavi drugačno pokrivalo kot ostale osebe na tem frizu. Prizor zaključuje še en jezdec, katerega konj ima povezan rep.
Glavno dogajanje je upodobljeno na srednjem pasu. Najprej žrtvovanje, kjer prva oseba siplje zrnje v velik ciborij, druga pa uživa v blagem vonju daritve. Temu dejanju sledi praznovanje. Štirje veljaki, pokriti z enakimi pokrivali, sedijo na prestolih. Prvi drži v rokah žezlo, drugemu nudi ženska hrano, tretji igra na pansko piščal. Za njim stoji moški in pred njim gologlav služabnik, ki mu z zajemalko podaja pijačo. Tudi zadnjemu veljaku na prestolu streže ženska, tokrat s hrano in pijačo. Gostiji sledi prizor tekmovanja. Dva gola boksarja, prepasana s pasom, se z ročkama v rokah borita za trofejno nagrado: bronasto čelado s perjanico. Dvoboj opazujejo gledalci. Na skrajni desni je upodobljen moški s sekiro na rami, ki vodi ovna na daritveno klanje.
Na spodnjem pasu so prikazane živali. Najprej lev z volčjim repom, ki požira živalsko nogo. Pred njim stopa sedem živali: tri košute in štirje kozorogi. Na dveh čepita nazaj obrnjeni ptici, trem pa vise iz gobca rastline.
(5. stoletje pr. n. š., Narodni muzej Slovenije v Ljubljani.)

Motive na situlah so naredili na poseben način: posamezne figure so iztolkli z notranje strani, pri čemer so nekatere dele telesa, kot na primer sklepe in lica, posebej poudarili. Njihove obrise so potem z zunanje strani obrobili s črtami, ki so jih naredili z rahlimi udarci ozkega dleta. S punciranjem so izpolnili tudi oblačila nekaterih oseb in zlasti vratove ter oprsja živali.
Prizor darovanja na vaški situli.
(5. stoletje pr. n. š., Narodni muzej Slovenije v Ljubljani.)

V eni od gomil, ki so raztresene po zahodnem pobočju Molnika, so v grobu našli tudi to zanimivo bronasto pasno spono. Na njej je upodobljen lovec, ki zasleduje jelena. Skriva se za drevesom, v rokah pa že drži dvignjen lok s puščico na tetivi. Za lokostrelcem je v preži lovski pes, ki čaka na izid lova.
(5. stoletje pr. n. š., Mestni muzej v Ljubljani.)

Bronasta uhana Magdalenske gore pri Šmarju sta okrašena z živalskimi motivi. (5. stoletje pr. n. š. Naravoslovni muzej na Dunaju.)