Inštitut za arheologijo ZRC SAZU | [English] |
O inštitutu | Sodelavci | Program | Projekti | Laboratorij | Zbirke | Znanstvena srečanja |
Pisni arhiv | Publikacije | Knjižnica | Povezave | NOVO | Spletni arhiv | Za študente |
Poljudno napisna knjiga vodilnega domačega raziskovalca kolišč dr. Antona Veluščka, ki prihaja z Inštituta za arheologijo Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti iz Ljubljane, s številnimi fotografijami in ilustracijami Tamare Korošec, prikazuje življenje koliščarjev in njihovo raziskovanje na Ljubljanskem barju. Najstarejše kolišča Ljubljanskega barja so nastala okvirno v prvi polovici 5. tisočletja pr. Kr. Najpozneje okoli sredine 2. tisočletja, ko sta jezero v celoti prerasla močvirje in barje, pa se je gradnja takšnih naselij ustavila. Odtlej so nova bivališča gradili na trdinskem obrobju. S koliščarji je na Ljubljansko barje prišlo poljedelstvo. Njive so bile na suhih trdinskih tleh rahlo oddaljene od kolišč. Tam so se ukvarjali tudi z rejo domačih živali, kot so govedo, ovce, koze in svinje. Spremljali so jih psi. Pomembni gospodarski dejavnosti sta bili tudi lov in ribolov. V skoraj nedotaknjeni pokrajini so nabirali gozdne sadeže. Izdelovali so keramične posode. Najdbe predmetov iz bakra in metalurških pripomočkov pa dokazujejo, da so se vsaj od 4. tisočletja pr. Kr. dalje ukvarjali tudi z metalurgijo bakra. Za plovbo po jezeru so uporabljali drevake, ki so jih dolbli iz ogromnih hrastovih debel. V drugi polovici 4. tisočletja pa so za poti zunaj Ljubljanskega barja uporabljali tudi vozove. Skratka, bili so zelo iznajdljivi in so se znali dobro prilagoditi na okolje, v katerem so živeli. *** Ljubljana 2010, 110 str., 215 × 305 mm, trda vezava, ISBN 978-961-254-209-2.
Cena: 39,00 € |