Dragan Božič

Poznolatensko-rimsko grobišče v Novem mestu.
Ljubljanska cesta in Okrajno glavarstvo

1. Uvod

Izsek iz načrta o preložitvi Zagrebške državne ceste pri Novem mestu, ki ga je avgusta leta 1891 izdelal Anton Žužek.

Septembra 1890 so začeli graditi nov odsek državne ceste od Novega mesta proti Bršljinu, ki je prej potekala po strmem klancu čez Kapiteljski hrib. Na Skabernetovi njivi tik za mestnim pokopališčem so naleteli na dotlej neznano plano žgano grobišče. O odkritju je bil zelo hitro obveščen Deželni muzej v Ljubljani. Kustos Müllner je poslal v Novo mesto asistenta Ferdinanda Schulza, pod čigar vodstvom je bilo izkopanih 38 grobov (nekaj železnodobnih, vsi drugi so bili rimski). Po končanem izkopavanju je Schulz v dvorani novomeške Kazine priredil razstavo izkopanin. V tem času je načel tudi osamljeno halštatsko gomilo v Mestnem gozdu (Portovald) blizu desnega brega Krke. V njej je našel pet keramičnih posod, katerih ena je imela ročaje v obliki volovske glave, bronaste jagode in okrasje konjske opreme.

Že takrat je bilo jasno, da se grobišče širi tudi severno in južno od trase nove ceste. Müllner je načrtoval nadaljevanje izkopavanja v letu 1891, vendar zamisel ni bila uresničena.

Še preden so leta 1902 v bližini začeli kopati gradbeno jamo za temelje novega poslopja Okrajnega glavarstva, je bilo znano, da so na tem mestu stari grobovi. Centralna komisija za varstvo spomenikov na Dunaju je zato pooblastila Jerneja Pečnika, naj morebitne grobove strokovno izkoplje. Vendar mu je deželni predsednik baron Hein, čigar ime lahko preberemo na Zmajskem mostu v Ljubljani (most je bil zgrajen 1900-1901), to prepovedal. Precej gradiva je bilo uničenega; kar se je ohranilo, je Schulz odpeljal v Ljubljano.

***

2008, Katalogi in monografije 39, 240 str., 91 barvnih in črno-belih fotografij, risb, preglednic in zemljevidov, 33 tabel, 24 x 32,8 cm, trda vezava, ISBN 978-961-6169-60-8.

Na začetek | Na vrh