DOLGOROČNE SPREMEMBE OKOLJA 1

Dendrokronologija in njena uporabnost za rekonstrukcijo paleookolja

Tom LEVANIČ

Prerez stebla s tipičnimi anatomskimi elementi lesa. Risba: Tamara Korošec.

Izvleček

V prispevku predstavljamo les kot predmet dendrokronoloških raziskav, dendrokronologijo kot metodo rekonstrukcije paleookolja in nekaj primerov rekonstrukcije na različnih prostorskih nivojih. Drevesne branike analiziramo na več načinov, in sicer tako, da jim izmerimo širine, gostoto, določimo razmerja stabilnih izotopov in analiziramo anatomsko zgradbo. Ker na rast drevesa in nastanek ter lastnosti branike vpliva tudi klima, lahko pod določenimi pogoji trdimo, da ti podatki iz drevesnih branik oz. “proksipodatki” nadomeščajo merjene klimatske podatke. S pomočjo modelov, ki vzpostavijo povezavo med “proksipodatki” in merjenimi klimatskimi podatki, lahko rekonstruiramo klimo v obdobja pred merjenimi klimatskimi podatki in postavimo aktualne klimatske spremembe v časovni in prostorski kontekst. Dosedaj so bile narejene številne rekonstrukcije pretekle klime, ki temeljijo na dendrokronoloških in drugih “proksipodatkih” (npr. analizah izvrtkov iz šotnih barij, ledenih izvrtkov, kapnikov, premikanja ledenikov ...). Kombiniranje več “proksipodatkov” se imenuje “multiproksi” pristop, ki v strokovni javnosti vedno bolj pridobiva na veljavi, ker omogoča najbolj verodostojne rekonstrukcije.

Ključne besede: dendrokronologija, dendroklimatologija, les, rekonstrukcija paleookolja

***

2012, (Opera Instituti Archaeologici Sloveniae, 25), 120 str., 10 barvnih in 4 črno-bele fotografije, 14 grafov, 12 preglednic in 13 zemljevidov, 20 x 29 cm, trda vezava, ISBN 978-961-254-376-1.

Opera 25   Na vrh