HOČEVARICA - eneolitsko kolišče na Ljubljanskem barju

Marjeta JERAJ

3 HOČEVARICA: TERENSKE RAZISKAVE, PREDSTAVITEV NAJDB IN NARAVOSLOVNE ANALIZE

3.2 Paleobotanične raziskave na kolišču Hočevarica

Izvleček

Paleobotanične raziskave s kolišča Hočevarica zajemajo analize rastlinskih makroostankov iz kulturne plasti in pelodne analize sedimentov iz arheološkega profila. Rezultati analiz semen in plodov kažejo, da so koliščarji nabirali divje rastline in sadeže, kot so drnulje, lešniki, želodi, maline, jagode, grozdje in plodovi vodnega oreška, in da so gojili ječmen in pšenico. Poleg številnih semen lobodnic ter predvsem ožganih žitnih zrn, ki sodijo med najstarejše arheobotanične najdbe z Ljubljanskega barja, poljedelstvo na Hočevarici dokazujejo visoke vrednosti peloda žit. Človekov vpliv na pokrajino, še posebej izsekavanje gozdov in obdelovanje zemlje, je jasno razviden v pelodnem zapisu, ki prikazuje razvoj okoliške vegetacije v času naselbine. Determinacija makroskopskega oglja z najdišča kaže, da je bil za kurjavo najpogosteje uporabljen les leske, jelše in jesena. Radiokarbonski datumi organskega sedimenta, žitnih zrn in grozdnih pešk iz kulturne plasti kažejo na obdobje med 3670 in 3380 cal BC (2 sigma).

Najpogostejši ostanki semen in plodov s Hočevarice: ostanek želoda (Quercus sp.) (a), drnulja (Cornus mas) (b), ožgana žitna zrna (Cerealia) (c), peška vinske trte (Vitis vinifera) (d), seme lobodnice (Chenopodium) (e) in orešek maline (Rubus fruticosus) (f).
Foto: M. Jeraj.

***

2004, (Opera Instituti Archaeologici Sloveniae, 8), 328 str., 208 črno-belih in barvnih risb, fotografij in zemljevidov, 20 x 29 cm, trda vezava, ISBN 961-6500-28-7.

Naprej >>   Nazaj <<   Kazalo
Na vrh