KOLIŠČARSKA NASELBINA STARE GMAJNE IN NJEN ČAS
Ljubljansko barje v 2. polovici 4. tisočletja pr. Kr.

Janez TURK & Aleksander HORVAT

2. Sedimentološka metoda ugotavljanja paleookoljskih razmer na Ljubljanskem barju, primer Starih gmajn

Stare gmajne. Diatomeja iz rodu Pinnularia. Foto: J. Turk.

Izvleček

Sedimente iz dveh med seboj približno 100 m oddaljenih profilov smo razdelili na več nivojev (vzorcev) ter jih mikroskopsko pregledali in določili kvantitativno mineraloško sestavo. Na podlagi te analize in granulometrije ter analize diatomej v izbranih nivojih smo sklepali na sedimentacijska okolja. Skupna debelina analiziranih sedimentov ni presegala 1,6 m (profil: SG-12). V tem sedimentnem zaporedju smo ločili pozno jezersko fazo, močvirsko fazo in humusne sedimente, ki se odlagajo v današnjem času, po izsušitvi Ljubljanskega barja. Zanimivo je, da v profilu SG-6 močvirski sedimenti oz. šota manjka, saj humus leži neposredno na gyttji.

Ključne besede: granulometrija, jezerski sedimenti, močvirska sedimentacija, barje, humus, diatomeje, Stare gmajne, Ljubljansko barje, Slovenija.

***

2009, (Opera Instituti Archaeologici Sloveniae, 16), 366 str., 258 črno-belih risb, fotografij, preglednic, grafov in zemljevidov, 45 tabel, 1 dvostranska in 1 enostranska priloga, 20 x 29 cm, trda vezava, ISBN 978-961-254-155-2.

Naprej >> | Nazaj <<
Opera 16 | Na vrh