KOLIŠČARSKA NASELBINA STARE GMAJNE IN NJEN ČAS
Ljubljansko barje v 2. polovici 4. tisočletja pr. Kr.

Gojka PAJAGIČ BREGAR, Anton VELUŠČEK, Tjaša TOLAR, Matija STRLIČ, Vili BUKOŠEK, Jana KOLAR & Igor RAVBAR

15. Raziskave in konserviranje preje z Ljubljanskega barja

Stare gmajne, sonda 2, leto 2006. Ostanki preje takoj po odkritju. Foto: M. Turk.

Izvleček

Ostanki preje z eneolitske koliščarske naselbine Stare gmajne pri Verdu kažejo, da je verjetno spredena iz vlaken, ki jih najdemo v plodovih in steblih rastlin iz družine trav (Poaceae).

Ker so najdbe tekstila ali prej v Sloveniji redke in ker tudi izkušenj pri delu s tovrstnim materialom nimamo, se povezava z naravoslovnimi vedami pokaže kot nujna. Izsledki raziskav so osnova za nadaljnje delo pri ohranjanju artefakta ne glede na to, ali bo ta konserviran ali restavriran.

Še posebej problematično je, ko tako občutljiv artefakt pride v muzej in ga je treba zaščititi tudi v depoju. Poleg stalne kontrole relativne vlage, temperature in svetlobe je treba tak artefakt zaščititi tudi pred umazanijo.

Ključne besede: preja, raziskave, konserviranje, hranjenje, Stare gmajne, eneolitik.

***

2009, (Opera Instituti Archaeologici Sloveniae, 16), 366 str., 258 črno-belih risb, fotografij, preglednic, grafov in zemljevidov, 45 tabel, 1 dvostranska in 1 enostranska priloga, 20 x 29 cm, trda vezava, ISBN 978-961-254-155-2.

Nazaj <<
Opera 16 | Na vrh