Panoji na arheoloških najdiščih:
TONOVCOV GRAD

V nemirnem času postopnega zamiranja antičnega sveta (4. – 6. stol. n. š.), vdora barbarskih ljudstev in nastanka prvih germanskih držav, so v izpostavljenem vzhodnoalpskem prostoru pred vrati Italije nastale utrjene naselbine, ki so bile največkrat zgrajene na strmih hribih. Vanje so se zatekli ostanki romaniziranega, do tedaj že povsem krščanskega staroselskega prebivalstva iz nekdaj številnih naselbin na ravninskem svetu. Tu so v negotovosti in v surovih bivalnih razmerah skušali ohraniti dotedanje civilizacijske pridobitve.

Najpomembnejše obdobje v zgodovini poselitve Tonovcovega gradu je moč umestiti v zadnje desetletje 5. stol., v čas, ko je oblast v Italiji in na sedanjem slovenskem ozemlju prevzel kralj Vzhodnih Gotov Teoderik Veliki. V ta čas sodijo obsežne ruševine na vrhu hriba, iz katerih je mogoče razbrati stanovanjske zgradbe, pa tudi cerkve in obrambne naprave. Na z navpičnimi skalami in obzidjem zavarovanem velikem vrhu je mogoče slediti ruševinam približno dvajsetih zidanih zgradb, od katerih je večina predeljena še v manjše prostore. Poleg stanovanjskih hiš je bil na naselbini še sklop zgodnjekrščanskih cerkva in več vodnih zbiralnikov. Na lažje dostopnem delu je bila naselbina obdana z 80 cm debelim obrambnim zidom, ki so ga dodatno krepile v notranjosti nanj prislonjene ¬stanovanjske stavbe. Pravokotno na to obzidje se navezuje še en obrambni zid, ki strmo pada po pobočju in zapira večji prostor pred naselbino, v katerega so se po potrebi zatekli pribežniki od drugod. Tako zavarovana naselbina je kljub temu preživljala hude trenutke: najdbe puščic ob obzidju so zanesljive priče nekdanjih obleganj.

V naselbini odkriti številni drobni predmeti kažejo, da so tu prebivali romanizirani staroselci, ki so se jim občasno pridružile manjše posadke Vzhodnih Gotov in pozneje Langobardov. Odlično ohranjene stavbne ostaline poznoantičnega obdobja in bogata ter pestra materialna kultura uvrščajo Tonovcov grad med najpomembnejše arheološke postojanke celotnega alpskega sveta.

Uvodni pano na Tonovcovem gradu

V sodelovanju z lokalno skupnostjo smo postavili panoje ob parkirišču in v cerkvi na najdišču.

Nosilec projekta
Slavko Ciglenečki

Sodelavka:
Zvezdana Modrijan

Na vrh