Program - antična zgodovina in epigrafika

RIMSKI NAPISI SLOVENIJE

To je eden najstarejših projektov Inštituta za arheologijo. Večino podatkov o dotlej najdenih rimskih napisih Slovenije je na kartotekah zbral Jaroslav Šašel, ki je osnoval tudi fototeko napisov. Delo se nadaljuje, fototeka se izgrajuje. Cilj projekta je objaviti rimske napise štirih avtonomnih rimskih mest Slovenije: Emone (Ljubljane), ki je bila zadnje mesto Italije, Celeje (Celje) v Noriku ter Petovione (Ptuj) in Nevioduna (Drnovo pri Krškem) v Panoniji. Predviden je izid šestih knjig, od katerih sta izšli dve (Šašel Kos, Lapidarij, 1997; Lovenjak, Neviodunum, 1998). Načrtujemo izid enega zvezka napisov Celeje (avtorica predvidoma Julijana Visočnik, mlada raziskovalka), enega zvezka emonskih napisov (Šašel Kos) ter dveh zvezkov napisov Petovione (Milan Lovenjak, zunanji sodelavec na tem projektu).

***

Zemljevid severovzhodne Italije ter provinc Norika in zahodne Panonije, prostor, kjer se nahajajo štiri rimska mesta Slovenije.

***

Prelaz pod Nanosom čez Okro (Razdrto) je predstavljal pomembno geografsko prelomnico med Italijo in noriško-panonskim svetom. Ne pa upravne! Mejnik med Akvilejo in Emono, najden v Ljubljanici pod Bevkami, kaže, da sta obe mesti pripadali isti upravni enoti, torej Italiji.

***

Najstarejši ohranjeni napis iz Emone je nagrobnik Tita Cezernija Difila, osvobojenca Asupe, ki je opravljal mestno upravno-svečeniško funkcijo sevira v Akvileji. V Emoni se je verjetno mudil službeno in v mestu iz neznanih razlogov umrl.

***

Navidezno rimski napisi so lahko tudi ponarejeni. Nepristen je nagrobnik vzidan v semenišče, ki ga je verjetno dal izklesati Janez Gregor Dolničar (1655-1719) za svojo ženo Marijo Viktorijo Saneti. Dolničar je dal na začetku 18. stoletja vzidati v tedaj novozgrajeno stolnico in semenišče trinajst rimskih kamnov z napisi in tako ustvaril zanimiv "lapidarij".

Kontaktna oseba:
dr. Marjeta Šašel Kos

<< Program: antična zgodovina in epigrafika | << Program: antični literarni viri
Na vrh