Inštitut za arheologijo ZRC SAZU [English]

O inštitutu Sodelavci Program Projekti Laboratorij ZbirkeZnanstvena srečanja
Pisni arhiv Publikacije Knjižnica Povezave NOVO Spletni arhivZa študente

PROGRAM - stara kamena doba

MLAJŠEPLEISTOCENSKO NAJDIŠČE DIVJE BABE I

Na primeru jamskega najdišča Divje babe I raziskujemo pleistocenske sedimente in njihove vsebine iz obdobja zgodnjega glaciala in visokega glaciala, tj. od vključno OIS/MIS 5 (pribl. 116 ka-75 ka) do vključno OIS/MIS 3 (pribl. 70 ka-40 ka). Pri tem uporabljamo sodobne in izvirne pripomočke, kot so:

  1. elektronska spinska rezonanca (ESR) za določanje koledarske starosti paleontoloških najdb po plasteh,
  2. morfogenetske in diagenetske oblike v sedimentih za izdelavo podrobnega klimatograma najdišča z ločljivostjo klimatskih dogodkov približno 1000 let,
  3. povezovanje različnih podatkovnih baz v sistem najdišča, ki nastopa kot zaokrožena celota, ki se (je) odziva(la) na klimatske in okoljske spremembe.


Talni zmrzlinski klast.


a) sediment, nasičen z agregati,
b) sediment brez agregatov.

Klimatogram: Temperatura je določena na podlagi pogostnosti talnih zmrzlinskih klastov, padavine pa na podlagi pogostnosti talnih novotvorb (agregatov) in njihovih holocenskih vrednosti. Metodo smo razvili in prvič uporabili na Inštitutu za arheologijo ZRC SAZU. Starost v letih je bila določena z metodo ESR v ZDA.

 

Morfološki, diagenetski, paleontološki in geokemijski podatki, ki se popolnoma vklapljajo v sistem najdišča. Skupine plasti na abcisi, ki predstavlja padavine oz. vlago, s katero so vzročno-posledično povezani analizirani podatki, so absolutno kompatibilne s krivuljo padavin na klimatogramu.

Primer odzivanja rastlinskega in živalskega sveta na tempereturne spremembe kot jih kažejo posamezne najdbe. Pomemben dosežek je, da je v času visoke poledenitve (OIS/MIS 3) v neposredni okolici najdišča dokazan obstoj površin z mešanim gozdom, vključno z bukvijo.

Dosežki naravoslovnih raziskav bodo predstavljeni v prvem delu monografske objave najdišča z naslovom "Divje babe I. Paleolitsko najdišče mlajšega pleistocena v Sloveniji. 1. del: Stratigrafija, sedimentologija, kronologija in paleontologija" (Opera Instituti Archaeologici Sloveniae), urednik I. Turk. Delo bo predvidoma izšlo leta 2007.



Najstarejša domnevna piščal (starost: pribl. 55.000 let).
Foto: Tomaž Lauko, Narodni muzej Slovenije.

V povezavi s klimatskimi in okoljskimi spremembami preučujemo tudi vse arheološke najdbe, ki so bile zaradi razvpite najstarejše domnevne piščali (pribl. 55.000 let), preveč zapostavljene. Najdišče izstopa med drugim zaradi zelo starih konic iz kosti in rogovine v musterjenski plasti 20 (pribl. 110.000 let) in 10 (pribl. 70.000 let) ter orinjasjenski plasti 2 (pribl. 40.000 let).



Konica v musterjenski plasti 20 (starost: pribl. 110.000 let).
Foto: Tomaž Lauko, Narodni muzej Slovenije.



Konica v musterjenski plasti 10 (starost: pribl. 70.000 let).
Foto: Tomaž Lauko, Narodni muzej Slovenije.



Konica v orinjasjenski plasti 2 (starost: pribl. 40.000 let).
Foto: Tomaž Lauko, Narodni muzej Slovenije.

Raziskave v Divjih babah I rušijo arheološke klišeje in spreminjajo predstave o kulturnem in naravnem razvoju v regiji pred 40.000 leti, kar bo ustrezno predstavljeno predvsem v drugem, arheološkem delu monografske objave najdišča. Idejni vodja programa paleolitskih raziskav odhaja leta 2007 v pokoj in prepušča njegovo nadaljno usodo, vključno z drugim delom monografije, v roke predvsem mladi generaciji arheologov. Njena prioriteta bodo neobičajna kamnita orodja in koščene/rogovinaste konice v Divjih babah I ter reinterpretacija koščenih konic v Potočki zijalki v počastitev 80-letnice odkritja in rojstva paleolitskih raziskav v Sloveniji, ki so prispevale vsaj dve svetovno pomembni najdišči - Potočko zijalko in Divje babe I.

Objave

Kontaktna oseba:
dr. Ivan Turk

<< Program: prazgodovina | Na vrh