ZAKLADI TISOČLETIJ
Obdobje Slovanov

Pogled na del obzidja in nanj prizidano stavbo iz poznoantične dobe. Skozi obzidje ob stavbi so vodila stranska vrata, do vhoda v hišo pa zidani stopnici. Stavba še ni bila v celoti raziskana. Nad njenimi ostanki je bilo med izkopavanjem leta 1998 naloženo kamenje iz arheološkega izkopa. Žganinska plast v ospredju je iz staroslovanske dobe.

Železni predmeti - plitva ponev z dolgim ročajem, stremeni, sekiri, srp, lemež, sulično kopito, puščične osti, škarje, kresilo, pasna spona - in bronast kraguljček z Gradišča na Bašljem. Večidel so iz 9. stoletja, sulično kopito in puščična ost z ozkimi krilci pa iz 11. stoletja.
(Narodni muzej Slovenije v Ljubljani.)

Najdragocenejši predmeti z Gradišča so zelo podobni najdbam v grobovih velikašev na Moravskem, pa tudi v Spodnji Panoniji in na Hrvaškem. Te slovanske plemenske kneževine so bile v 9. stoletju v spremenljivi politični odvisnosti od frankovske države in pod močnim karolinškim kulturnim vplivom. O tem vplivu govoriii tudi pozlačena konjeniška oprava z Gradišča, h kateri sodijo križni razdelilec, jermenski jeziček, spona in delno ohranjena ostroga.
(Narodni muzej Slovenije v Ljubljani.)

Železna konjeniška oprava z Gradišča ima tako značilen okras, da je mogoče zlahka prepoznati kose (jermenske križne razdelilce, objemke, spone, jezičke, okove in ostroge), ki slogovno sodijo skupaj. Nekateri imajo rebrasto razčlenjeno površino, drugi so povsem gladki, na tretjih so upodobljene glave ujed. Karolinški vplivi se kažejo tako v obliki kot v funkcionalnosti izdelkov. Gradivo z Gradišča je v glavnem datirano v 9. stoletje. Sorodno je tistemu z najdišč na ozemlju Moravske, tedaj najpomembnejše slovanske države.
(Narodni muzej Slovenije v Ljubljani.)

Železen ključ so leta 1998 izkopali v žganinski plasti skupaj s številnimi najdbami iz slovanske dobe. (9. stoletje, Narodni muzej Slovenije v Ljubljani.)