Znak ZRC   Inštitut za arheologijo ZRC SAZU

  PALEOBOTANIKA –

  IZPITI

Predvideni izpitni roki v študijskem letu 2009/10:

2009:

2010:

Poleg najavljenih izpitnih rokov se je vedno možno dogovoriti tudi še za dodatne, individualne izpitne roke.

***

Izpit bo potekal v dveh delih:

  1. Pisni del

    Priprava 'Predloga raziskovalnega projekta' - ca. 1 stran teksta (lahko tudi daljše). Pri izbiri teme imate proste roke, imeti pa mora kakšno skupno točko s paleobotaniko/paleoekologijo. Ocenjevala bom strokovno ustreznost predloga in jasnost napisanega teksta (glej merila za ocenjevanje). Priporočam vam, da si pri izbiri sloga pisanja pomagate s knjigo Booth, W. C., Colomb G. G. in Williams J. M. 1995. The Craft of Research. Chicago: The University of Chicago Press - en izvod je na voljo v knjižnici Oddelka za arheologijo, drugi v knjižnici Inštituta za arheologijo ZRC SAZU. Rok za oddajo teksta: najkasneje tri dni pred izpitom. Tekst oddate Maji Andrič osebno ali pa ga pošljete po pošti. Lahko ga pošljete tudi po elektronski pošti, na vaš e-mail bom odgovorila in potrdila, da sem tekst dobila - če tega ne storim, potem to pomeni, da teksta nisem dobila!

    Predlog raziskovalnega projekta vpliva na ca. 50 % ocene. Svetujem vam, da v tekstu predstavite raziskovalni problem (navedete, kakšno raziskavo želite opraviti in zakaj), z uporabo kakšne metodologije (pogosto se pritožujem, da so študenti metodologijo premalo podrobno in konkretno predstavili), kakšne rezultate pričakujete in kako mislite, da bo vaša raziskava prispevala k razrešitvi problema. Še nekaj praktičnih nasvetov: Vem, da je pisanje predloga raziskovalnega projekta težko delo (pri ocenjevanju predlogov raziskovalnih projektov sem zelo zahtevna). Če ste v dvomih, premislite, kaj se vam zdi dobro (in za trenutek pozabite razmišljati o tem, kaj bo meni všeč), pustite tekst nekaj dni 'ležati', nato pa ga spet vzemite v roke in še enkrat preberite, vprašajte za nasvet prijatelja, sorodnika, nekoga, ki ni arheolog, sošolca ali drugega arheologa ali specialista kakšne druge stroke.

    In še nekaj, kar sem opazila v zadnjih nekaj letih: Če podatek, ki ga navajate, ni splošno znana resnica ali rezultat vašega raziskovalnega dela, potem ste ga dolžni citirati (drugače je to kraja intelektualne lastnine drugega raziskovalca in je od letos dalje lahko tudi vzrok za neuspešno opravljen izpit!). Rada imam preprosto in razumljivo napisane predloge raziskovalnih projektov (take, da jih lahko razume raziskovalec katerekoli stroke), vseeno pa naj tekst predloga raziskovalnega projekta ne bo preveč poljuden. V preteklosti mi je kar nekaj študentov/študentk oddalo tekste, ki so bolj poljuden pregled paleobotaničnih raziskovalnih metod kot pa nek stvaren in resno strokovno utemeljen predlog raziskave …

    Z letošnjim študijskim letom uvajam še eno novost:
    Ob oddaji predloga raziskovalnega projekta se z mano dogovorite za individualno konzultacijo v zvezi s tekstom, kjer vam bom povedala svoje mnenje o tem, kaj mi je v tekstu všeč in kaj ne. Oddani pisni 'Predlog raziskovalnega projekta' in udeležba na individualni konzultaciji je pogoj, da lahko pristopite k ustnemu delu izpita. Vsak(a) študent/študentka ima pravico do ene konzultacije, po kateri se seveda lahko odloči, ali bo za končni izpitni tekst (ki mora biti oddan najkasneje tri dni pred prihodom na ustni izpit in se bo upošteval pri oceni) oddal(a) podoben tekst, kot je bil pripravljen za konzultacijo, ali pa nekaj popolnoma novega in drugačnega. Rok za oddajo teksta, ki bo ocenjen: najkasneje tri dni pred ustnim izpitom.

  2. Ustni del

    Komentirala bom vaš 'Predlog raziskovalnega projekta' in vam v zvezi s tem postavila še kakšno vprašanje. Postavila vam bom še nekaj izpitnih vprašanj, eno je tudi: 'Kaj s spiska literature ste prebrali?' Če ste študirali samo po zapiskih s predavanj, potem raje ne hodite na izpit! Med predavanji vam bom razdelila precej dolge spiske literature. Seveda ne pričakujem, da boste preštudirali vso to 'goro' literature! Spiski so namenjeni tistim, ki jih določene teme bolj zanimajo, nekaj za vas pomembnejše literature je navedene v spisku osnovne literature. Od vsakega arheologa pričakujem, da bo poznal osnovna področja paleobotanike (in paleoekologije), poznal osnovne metode vzorčenja in shranjevanja vzorcev, ter interpretativne možnosti vsake vede, in vedel, kateri so 'antropogeni indikatorji'. Svetujem vam, da preberete literaturo o razvoju poznoglacialne in holocenske vegetacije v Sloveniji, preletite čimveč člankov dr. Alojza Šerclja in dr. Metke Culiberg. Prosim, presodite sami, katere so stvari, ki jih mora poznati vsak arheolog in kaj so znanja, namenjena specialistom-paleoekologom.

Na začetek       Na vrh