Inštitut za arheologijo ZRC SAZU | [English] |
O inštitutu | Sodelavci | Program | Projekti | Laboratorij | Zbirke | Znanstvena srečanja |
Pisni arhiv | Publikacije | Knjižnica | Povezave | NOVO | Spletni arhiv | Za študente |
DIVJE BABE I. Paleolitsko najdišče mlajšega pleistocena v Sloveniji 5. Sedimenti v najdišču Divje babe I
Izvleček Večina tem, ki jih obravnava to podpoglavje, je bila že opisana in prevedena v angleščino v Turk, Bastiani 2000 in Turk et al. 2005a. Podpoglavje 5.1 je v bistvu povzetek stanja splošnih raziskav in metodologije dela na področju sedimentologije. V naslednjih podpoglavjih pa so obdelane nekatere posebne
5.2. Morfološke značilnosti klastov in klimatostratigrafija
5.3. Agregati, breče in klimatostratigrafija Izvleček Nekatere teme, ki jih obravnava to podpoglavje, so bile že opisane in prevedene v angleščino v Turk et al. 2005a in Turk 2003a; 2006. Avtigeni talni agregati so nam služili kot približek paleovlažnosti, pri čemer se rezultati dobro ujemajo s približki paleovlažnosti na podlagi reliefno korodiranih klastov
5.4. Geokemijska analiza peščeno-meljaste frakcije sedimenta Izvleček Tema tega podpoglavja je bila delno obravnavana in prevedena v Turk 2006. V peščeno-meljasti frakciji smo analizirali tri skupine kemičnih prvin, domnevno različnega izvora. Razmerje med kalcijem in stroncijem se v profilu spreminja enako kot se spreminja vsebnost fosfatnih agregatov. Vse skupaj pa je povezano z variabilnostjo vlage oz. padavin in omogoča delitev profila na že predlagane štiri dele (facije in subfacije). Facija A in subfacija C-2 sta si podobni. Nekaj posebnega sta facija B in predvsem subfacija C-1, kar se tiče vsebnosti kalcija in stroncija ter njunega razmerja.
5.5. Neobičajen mineral v ognjiščih iz Divjih bab I Izvleček Analizirali smo belo snov (BS), ki je bila najdena pri flotaciji žganine v ognjiščni plasti v Divjih babah I. S pomočjo elektronske mikroskopije, infrardeče spektroskopije in difrakcije rentgenskih žarkov smo ugotovili, da je BS magnezijev muskovit 1M, ki ima za to spojino neobičajno trakasto obliko monokristalov, do sedaj še neznano za ta mineral. Prisotnost BS smo v ognjiščnih jamah in okolici ognjišč pripisali razpadu skrilavih glinavcev, ki so bili v jamo prinešeni in najdeni poleg oglja in zažganih kosti, kar odpira možnost za domnevo, da je človek uporabljal skrilave glinavce pri ognjiščih. Ostaja pa odprto vprašanje geokemijskega nastanka trakaste BS iz skrilavih glinavcev v najdišču.
*** 2007, (Opera Instituti Archaeologici Sloveniae, 13), 480 str., 10 barvnih fotografij, 178 črno-belih risb, fotografij in zemljevidov, 89 tabel in 38 prilog; 20 x 29 cm, trda vezava, ISBN 978-961-254-019-7. |