Inštitut za arheologijo ZRC SAZU | [English] |
O inštitutu | Sodelavci | Program | Projekti | Laboratorij | Zbirke | Znanstvena srečanja |
Pisni arhiv | Publikacije | Knjižnica | Povezave | NOVO | Spletni arhiv | Za študente |
OKRA RAZDRTO, OKRA IN POTI ČEZ ALPE
Arheološke najdbe z območja Notranjske dokazujejo začetek močnejšega rimskega prometa čez Razdrto najpozneje sredi 2. st. pr. Kr. Zdi se, da so se rimski prometni tokovi usmerili istočasno čez Alpe v Norik in čez Razdrto proti dolini Save; in to kmalu (ali celo hkrati) po dokončani gradnji cest, ki so sredi 2. st. pr. Kr. povezale Akvilejo z Italijo. Zanesljivo so konec 2. st. pr. Kr. delovale vse štiri prometne povezave čez Alpe, čez prelaze Ploče, Žabnice, Predel in Razdrto. V sredini 1. st. pr. Kr. se je z ustanovitvijo novih administrativnih središč in postojank na ključnih prometnih točkah, kot so bile Iulium Carnicum, Forum Iulii, Tergeste in Navport, močno okrepil rimski nadzor nad potmi. Postojanki Mandrga in Preval na Razdrtem s konca 2. in prve polovice 1. st. pr. Kr. se razlikujeta od drugih najdišč ob poteh, ker nista prostorsko povezani z nobeno obstoječo domorodno naselbino in tudi v drobni materialni kulturi ne kažeta stikov z okolico. Ostanke lahko razložimo predvsem kot sled rimskih potnikov, ki so se na Razdrtem ustavili za krajši čas, ne gre pa za obsežnejšo naselitev iz območja Italije. Prometni tok, ki ga zaznavamo v arheološkem zapisu Razdrtega, je vodil predvsem iz Italije na vzhod. V drugi polovici 1. st. pr. Kr. ali v avgustejskem obdobju je bila čez prelaz zgrajena cesta, nasuta s peskom. Ob njej so ležali ostanki stavbe. Na koncu avgustejskega obdobja je bila verjetno zgrajena nova cesta med Akvilejo in Emono, speljana čez prej nenaseljeno visoko planoto Hrušico. Preusmeritev tranzitnega prometa z Razdrtega na Hrušico je potekala postopno, toda dosledno. Antični literarni viri po 1. st. po Kr. poti čez Okro ne omenjajo več, arheološki sledovi po sredini 1. st. po Kr. so izredno skromni. *** 2009, (Opera Instituti Archaeologici Sloveniae, 17), 248 str., 64 barvnih fotografij, 66 črno-belih risb, fotografij, grafov in zemljevidov, 13 preglednic, 52 tabel, 20 x 29 cm, trda vezava, ISBN 978-961-254-163-7. |