PROGRAM:
Arheološka podoba slovenskih pokrajin med 5. in 2. tisočletjem pr. n. št.
![](../../Grafika/Raziskujemo/Spaha_loncenina.jpg )
Spaha nad Brezovico pri Predgradu. Zajemalka s tulastim držajem je značilna oblika 5. tisočletja v osrednjem Podonavju.
Posamezne keramične najdbe kažejo, da je bila Spaha poseljena tudi v 4. tisočletju pr. Kr.
Risba: Tamara Korošec.
Predstavitev programa
Raziskave bodo usmerjene v preučevanje kronologije, poselitvene dinamike,
gospodarstva in paleookolja v Sloveniji v času mlajše kamene in bakrene dobe.
Glavni sklop predstavljajo interdisciplinarne raziskave koliščarskih naselbin na
Ljubljanskem barju. Na več najdiščih bomo opravili manjše sondaže, s katerimi
bomo pridobili nove kvalitetne podatke o okolju, poselitvi in kulturi. Za objavo
bomo pripravili rezultate vzorčenja arheološkega lesa s kolišč Maharski prekop,
Založnica in Stare gmajne, ki so pomembni za nadaljnjo izgradnjo
dendrokronoloških krivulj.
![](../../Grafika/Raziskujemo/SG_nacrt.jpg )
Načrt kolišča Stare gmajne na Ljubljanskem barju. Dendrokronološke raziskave so razkrile, da je bilo območje najdišča poseljeno dvakrat prvič v 34. stoletju pr. Kr. (zahodni del) in drugič v 32. stoletju (zahodni in vzhodni del).
Raziskave bomo razširili tudi na druga območja Slovenije. Predvidena je
interdisciplinarna objava izkopavanj višinske naselbine Spaha nad Brezovico pri
Predgradu in študij gradiva z najdišč severovzhodne Slovenije.
Program bomo zaključili z dvema sintezama: prva bo posvečena kronološkim
vprašanjem koliščarskih naselbin na Ljubljanskem barju, v drugi pa bomo podali
pregled neolitskega in eneolitskega obdobja v severovzhodni Sloveniji.
![](../../Grafika/Raziskujemo/SG_talilna_posoda2.jpg )
Kamnita talilna posoda s Starih gmajn (34. stoletje pr. Kr.). Na koliščih Ljubljanskega barja so se ukvarjali z metalurgijo bakra najmanj od 4. tisočletja pr. Kr. naprej.
Kontaktna oseba:
Anton Velušček
>> Severovzhodna Slovenija v pozni bronasti dobi
Na vrh
|