|
PROGRAM:
Arheološka podoba slovenskih pokrajin med 5. in 2. tisočletjem pr. n. št.
Spaha nad Brezovico pri Predgradu. Zajemalka s tulastim držajem je značilna oblika 5. tisočletja v osrednjem Podonavju.
Posamezne keramične najdbe kažejo, da je bila Spaha poseljena tudi v 4. tisočletju pr. Kr.
Risba: Tamara Korošec.
Predstavitev programa
Raziskave bodo usmerjene v preučevanje kronologije, poselitvene dinamike,
gospodarstva in paleookolja v Sloveniji v času mlajše kamene in bakrene dobe.
Glavni sklop predstavljajo interdisciplinarne raziskave koliščarskih naselbin na
Ljubljanskem barju. Na več najdiščih bomo opravili manjše sondaže, s katerimi
bomo pridobili nove kvalitetne podatke o okolju, poselitvi in kulturi. Za objavo
bomo pripravili rezultate vzorčenja arheološkega lesa s kolišč Maharski prekop,
Založnica in Stare gmajne, ki so pomembni za nadaljnjo izgradnjo
dendrokronoloških krivulj.
Načrt kolišča Stare gmajne na Ljubljanskem barju. Dendrokronološke raziskave so razkrile, da je bilo območje najdišča poseljeno dvakrat prvič v 34. stoletju pr. Kr. (zahodni del) in drugič v 32. stoletju (zahodni in vzhodni del).
Raziskave bomo razširili tudi na druga območja Slovenije. Predvidena je
interdisciplinarna objava izkopavanj višinske naselbine Spaha nad Brezovico pri
Predgradu in študij gradiva z najdišč severovzhodne Slovenije.
Program bomo zaključili z dvema sintezama: prva bo posvečena kronološkim
vprašanjem koliščarskih naselbin na Ljubljanskem barju, v drugi pa bomo podali
pregled neolitskega in eneolitskega obdobja v severovzhodni Sloveniji.
Kamnita talilna posoda s Starih gmajn (34. stoletje pr. Kr.). Na koliščih Ljubljanskega barja so se ukvarjali z metalurgijo bakra najmanj od 4. tisočletja pr. Kr. naprej.
Kontaktna oseba:
Anton Velušček
>> Severovzhodna Slovenija v pozni bronasti dobi
Na vrh
| 
Inštitut za arheologijo ZRC SAZU