Inštitut za arheologijo ZRC SAZU [English]

O inštitutu Sodelavci Program Projekti Laboratorij ZbirkeZnanstvena srečanja
Pisni arhiv Publikacije Knjižnica Povezave NOVO Spletni arhivZa študente

PROGRAM - mlajša kamena in bakrena doba

LJUBLJANSKO BARJE V KOLIŠČARSKI DOBI

Predstavitev projekta

Na prehodu iz pleistocena v holocen je Ljubljansko barje preplavilo jezero, ki se je nato ohranilo vse do bronaste dobe, do približno srede 2. tisočletja pr. Kr. V obdobju od prve polovice 5. do prve polovice 2. tisočletja pr. Kr. jezersko krajino poselijo ljudstva, ki jih zaradi specifične gradnje naselbin imenujemo koliščarji. Na Barje so najverjetneje prihajala z jugovzhoda.

Interdisciplinarne raziskave

Danes je Ljubljansko barje poplavna ravnica, kjer se v stalno mokrem okolju odlično ohranijo, tudi tisočletja stari, organski ostanki. Med njimi še posebej izstopajo izredno dobro ohranjene arheološke, arheozoološke in paleobotanične najdbe iz obdobja koliščarjev. Ljubljansko barje je dejansko arheološki "eldorado", ki pa ga je treba znati brati in razumeti. Tako so v raziskave poleg arheologov vključeni tudi raziskovalci drugih, predvsem naravoslovnih ved: arheozoologi, paleobotaniki, dendrokronologi, geologi, kemiki, fiziki …

Gospodarske aktivnosti

Raziskave koliščarskih naselbin na Ljubljanskem barju so potrdile, da se je prazgodovinski človek ukvarjal s poljedelstvom, nabiralništvom, lovom, ribolovom, z vzrejo domačih živali … Poznal je skrivnosti metalurgije bakra in kasneje brona. V nekaterih obdobjih je izdeloval še posebej dekorativno keramično posodje … Za plovbo po jezeru je uporabljal drevake. Najdba kolesa in osi s Starih gmajn pri Verdu priča, da je vsaj od 2. polovice 4. tisočletja pr. Kr. naprej uporabljal tudi vozove. Lahko rečemo, da je naravo v kateri je koliščarski človek živel poznal odlično.



Absolutno datiranje naselij

Najnovejše sistematične arheološke raziskave koliščarskih naselij na Ljubljanskem barju so v sodelovanju z dendrokronologinjo prof. dr. Katarino Čufar iz Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani dale veliko novih podatkov o kronologiji kolišč. Sestavljajo se plavajoče kronologije, ki se jih trenutno absolutno datira z radiokarbonsko metodo. Pri sedanjem stanju raziskav sta s krivuljami dobro pokriti predvsem četrto in tretje tisočletje pr. Kr.

Poselitvena dinamika

Ugotavljamo, da Ljubljansko barje ni bilo kontinuirano poseljeno, v določenem obdobju pa je lahko živelo več naselij hkrati …

Strukture naselij

Iz tlorisov koliščarskih naselij je razvidno, da gre za organizirane enote. Tloris naselij se je stalno spreminjal. Dendrokronološke raziskave kažejo, da je naselje sestavljalo več pravokotnih, samostojnih, kolib …

Objave

Kontaktna oseba:
dr. Anton Velušček

<< Program: prazgodovina | Na vrh