DIVJE BABE I. Paleolitsko najdišče mlajšega pleistocena v Sloveniji
I. del: Geologija in paleontologija

10. Mali terestrični sesalci (Erinaceomorpha, Soricomorpha, Chiroptera, Rodentia) iz Divjih bab I

Borut TOŠKAN in Boris KRYŠTUFEK

Izvleček

V mlajšepleistocenskih (OIS 3 in OIS 5a) plasteh paleolitskega jamskega najdišča Divje babe I so bili najdeni ostanki najmanj 407 primerkov malih sesalcev, pripadajočih vsaj 17 različnim vrstam: Erinaceus cfr. romanicus, Sorex alpinus, S. araneus, Talpa europaea seu caeca, Vespertilio murinus, Marmota marmota, Chionomys nivalis, Arvicola terrestris, Myodes glareolus, Microtus agrestis, M. arvalis, M. liechtensteini, M. subterraneus, Apodemus cfr. sylvaticus, Glis glis, Muscardinus avellanarius in Sicista cfr. subtilis. Na osnovi tedanjih združb malih sesalcev izhaja, da so bili v OIS 5a odprti, travniški habitati bolj razprostranjeni od gozdov. Drugačno sliko kaže mikrofavna iz OIS 3, ko naj bi v okolici Divjih bab I prevladoval mozaični tip habitata z mešanimi, pretežno iglastimi gozdovi in travniki s kamenišči. Primerjava med mlajšepleistocensko (OIS 5a in OIS 3) favno malih sesalcev iz Divjih bab I s sočasnimi favnami z območij severno od Alp je izpostavila velike razlike v vrstni sestavi. V würmu so bile namreč na južnem robu alpske poledenitve že prisotne recentne gozdne vrste, medtem ko so severneje še vedno prevladovale borealne in stepske vrste.

Najmanjše število osebkov (MNI) bolje zastopanih taksonov malih sesalcev iz Divjih bab I po facijah. Upoštevani so le taksoni, katerih skupen MNI (tj. MNI vseh treh facij skupaj) presega 10. Podatek za navadnega polha (G. glis) iz facije A je vprašljiv, saj ni mogoče povsem izključiti možnosti kontaminacije najbolj zgornjih pleistocenskih plasti z recentnimi osebki.

***

2007, (Opera Instituti Archaeologici Sloveniae, 13), 480 str., 10 barvnih fotografij, 178 črno-belih risb, fotografij in zemljevidov, 89 tabel in 38 prilog; 20 x 29 cm, trda vezava, ISBN 978-961-254-019-7.

Vsebina       Na vrh