Inštitut za arheologijo ZRC SAZU | [English] |
O inštitutu | Sodelavci | Program | Projekti | Laboratorij | Zbirke | Znanstvena srečanja |
Pisni arhiv | Publikacije | Knjižnica | Povezave | NOVO | Spletni arhiv | Za študente |
DIVJE BABE I. Paleolitsko najdišče mlajšega pleistocena v Sloveniji 16. Velike dolge kosti jamskega medveda iz najdišča Divje babe I Izvleček Velike dolge kosti jamskega medveda so bile analizirane osteometrično s pomočjo bi- in multivariatnih statističnih tehnik. Cilj raziskave je bil razlikovati med velikimi dolgimi kostmi okončin glede na velikost oz. spol in stratigrafsko lego. Zaradi selektivnih tafonomskih dejavnikov vzorci posamičnih velikih dolgih kosti ne pripadajo več enotni statistični populaciji. Tej se najbolj približa vzorec golenic, ki sva ga zato podrobneje raziskala, rezultate pa imava za reprezentativne za vse velike dolge kosti okončin v najdišču. Najprej sva s kombinacijo širinskih in širinsko- dolžinskih mer preverila, ali imamo v vzorcu golenic zastopane hkrati velike medvede in medvede, ki so hkrati majhni in čokati. Širinske mere kosti takšnih medvedov bi se namreč lahko med seboj prekrivale. Slika 16.3 a, b kaže, da ni tako. Nato sva vzorec golenic preučila razdeljen v facije A-C, ki domnevno predstavljajo določen tip klime in okolja (glej poglavje 7 v tem zborniku) in ga nedvomno kronološko stratificirajo. Slika 16.4a, b kaže, da med facijami ni razlik, kar zadeva velikosti golenic. To pomeni, da razlaga o razvojnih spremembah in/ali imigraciji (Rabeder et al. 2004c) ne drži ter da lahko razloživa velikostni skupini samo s spolnim dimorfizmom. Edino izjemo lahko eventualno predstavlja facija C, ki se, kot kaže, nahaja med obema velikostnima skupinama, kar bi lahko pomenilo, da gre za biometrično drugačno populacijo. Tako v facijah A kot B je več večjih in robustnejših primerkov, kar razlagava s prevlado samcev. V faciji C je lahko ravno obratno. Če je v faciji C, za katero je domnevno značilna mila klima, domnevno en samec na pet samic, v facijah B in A, za kateri je domnevno značilna hladna in vlažna klima, pa se to razmerje nedvomno poveča na škodo samic, to lahko kaže na rivalstva med spoloma.
*** 2007, (Opera Instituti Archaeologici Sloveniae, 13), 480 str., 10 barvnih fotografij, 178 črno-belih risb, fotografij in zemljevidov, 89 tabel in 38 prilog; 20 x 29 cm, trda vezava, ISBN 978-961-254-019-7. |