DROBCI LEDENODOBNEGA OKOLJA

Poznoglacialna vegetacija v okolici Blejskega jezera in Gribelj (Bela krajina):
primerjava v zadnjem stadialu poledenele in nepoledenele pokrajine

Maja Andrič

Geografska lokacija paleoekoloških najdišč z vrisano razprostranjenostjo ledenikov okrog. 20.000 cal. BP (po Pohar 1994).

Izvleček

Na začetku poznoglacialnega interstadiala (14.300 cal. BP) je v okolici Blejskega jezera in Gribelj uspevala precej enotna vegetacija, redek gozd bora in breze (Pinus, Betula), povečanje peloda mezofilnih listavcev (Quercus, Tilia, Ulmus) ter breze (Betula) in smreke (Picea) okrog 13.800 cal. BP pa nakazuje klimatsko otoplitev in večanje razlik med regijama. Medtem ko sta bili v toplejši jugovzhodni Sloveniji lipa (Tilia) in breza (Betula) pogostejši, je pelodni influks teh dveh taksonov na pelodnem diagramu Blejskega jezera, ki leži v hladnejši in ob vrhuncu zadnje poledenitve z ledom prekriti severozahodni Sloveniji, veliko nižji. V obeh regijah upad peloda dreves in porast zelišč (Poaceae, Chenopodiaceae in Artemisia), ki sta sledila otoplitvi, nakazuje hladnejšo in bolj suho klimo mlajšega driasa.

Ključne besede: palinologija, pozni glacial, lipa (Tilia), Slovenija, Blejsko jezero, Griblje

***

2011, (Opera Instituti Archaeologici Sloveniae, 21), 280 str., 44 črno-belih fotografij, 10 načrtov, 52 preglednic, 71 grafov in 9 zemljevidov, 20 x 29 cm, trda vezava, ISBN 978-961-254-257-3.

Opera 21   Na vrh