Eno od večjih naselbinskih najdišč v Sloveniji je zgodnjesrednjeveška naselbina Pržanj (danes severni del Ljubljane). Ima obrtniške značilnosti, kar je njena posebnost.

Mali grad v Kamniku je bil centralni kraj vsaj od 10. stoletja do sredine 13. stoletja. Še posebej je pomembno obdobje druge polovice 10. stoletja in 11. stoletja. V tem času je na področju današnje Slovenije potekal proces fevdalizacije, ko je prej 'slovansko' ozemlje postalo del otonskega cesarstva. Procese the sprememb lahko opazujemo na več ravneh (drobne najdbe, naselbina, pokrajina, mikro regija). Tako lahko preučujemo ne le vpliv otonskega cesarstva na ozemlje današnje Slovenije, temveč opazujemo tudi nekatere procese, ki so značilni za vse cesarstvo. Raziskave Malega gradu so za Slovenijo velikega pomena tudi zaradi vzpostavljanja kronološke sheme materialne kulture za visoki srednji vek.

Politična tvorba, ki je v 9 st. obstajala na ozemlju današnje Moravske, vzhodni polovici republike Češke, je bila t.i. Velika Moravska. Ena od izstopajočih naselbin je Pohansko pri Breclavu, ki je znotraj srednjeveške Moravske izstopala tako po svojem statusu kot tudi funkciji. Njeno upravno-politično funkcijo lahko povežemo s t.i. dvorom velmoža, ki je tekmoval s fenomenom palacija, središča karolinško-otonskih pfalc. Zelo verjetno je bilo ena od rezidenc moravskega vladarja ali njegovega namestnika. Središčni prostor je ustvaril mnogo, vklučno z novim znanjem in informacijami, kar je močno vplivalo na njegovo okolico. Tam se je razvila zelo zapletena družbena struktura. Pohansko je lahko primer, kakšna je bila vloga neagrarne naselbine pri prenosu idej in znanja v družbo zgodnjesrednjeveške srednje in vzhodne Evrope.