Inštitut za arheologijo ZRC SAZU [English]

O inštitutu Sodelavci Program Projekti Laboratorij ZbirkeZnanstvena srečanja
Pisni arhiv Publikacije Knjižnica Povezave NOVO Spletni arhivZa študente

PROJEKT: Multidisciplinarno raziskovanje kolišč na Ljubljanskem barju

Ključne besede: arheologija, dendrokronologija, arheozoologija, paleobotanika, arheobotanika, geologija, prazgodovina, kolišča, Ljubljansko barje


Stare gmajne na Ljubljanskem barju. Delovni posnetek sondiranja v letu 2007.
Foto: Dejan Veranič.

Partnerji:

  • 405 Tehnologija lesa, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani (vodilni partner)
  • Universität Hamburg, Zentrum Holzwirtschaft, Hamburg, Nemčija
  • University of Natural Resources and Applied Life Sciences BOKU, Vienna, Avstrija


Stare gmajne na Ljubljanskem barju (34. ali 32. stoletje pr. Kr.).
Pribl. 5 cm dolga sekira iz žada ali eklogita izvira iz severozahodne Italije.
Foto: Dragutin Valoh.

S projektom »Multidisciplinarno raziskovanje kolišč na Ljubljanskem barju« nadaljujemo interdisciplinarno raziskovanje koliščarskih naselbin Ljubljanskega barja.

V projektu bomo izvajali arheološke terenske akcije na Ljubljanskem barju. Pri delu se bomo ukvarjali tudi z razvojem metodologije raziskovanja na mokrih tleh.


Stare gmajne na Ljubljanskem barju (32. stoletje pr. Kr.). Konservirani ostanki preje. Nitke so najbrž iz rastlinskih vlaken trav (Poaceae). Foto: Tomaž Lauko.

Ukvarjali se bomo z dendrokronološkimi raziskavami in poskušali absolutno datirati dendrokronološke krivulje Ljubljanskega barja s kronologijami tujih institucij. Veliko pozornosti bomo posvečali paleookoljskim raziskavam in raziskovanju paleoekonomije.


Risarska rekonstrukcija ižanskega idola; figuralno posodo s kolišča pri Igu je leta 1877 našel Karl Deschmann.
Risba: Tamara Korošec.

Preučili, interpretirali in kataloško predstavili bomo arheološke najdbe, saj se bomo v projektu posvečali tudi multidisciplinarnim objavam arheoloških najdiš z Ljubljanskega barja in Slovenije.


Maharski prekop pri Igu. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je koliščarsko naselbino raziskovala prof. Tatjana Bregant. Danes ugotavljamo, da je bila obljudena pribl. 25 let do okoli 3490 pr. Kr.

Vzpostavili bomo računalniško bazo podatkov o raziskavah arheoloških najdišč (koliščarske naselbine) Ljubljanskega barja.

Vodja projekta
Anton Veluscek

Trajanje projekta
2008–2011

Št. projekta
L6-0137


Maharski prekop pri Igu, 2005. V zgodnjem jutru je bila sonda polna vode.
Foto: Matija Turk.

Na vrh