|
PROGRAM - poznorimska doba
TONOVCOV GRAD PRI KOBARIDU
Pogled na Tonovcov grad
Splošno
Višinska postojanka Na Tonovcovem gradu s svojo arhitekturo, odlično
ohranjenostjo in izpovednostjo bogatega drobnega gradiva predstavlja eno izmed
največjih in najpomembnejših poznoantičnih naselbin v celotnem vzhodnoalpskem
območju.
Hrib je bil zaradi svoje ugodne lege poseljen v mnogih obdobjih. Najstarejši
naselbinski sledovi segajo v čas mezolitika in neolitika, posamezne najdbe pa so
tudi iz halštatskega in latenskega obdobja.
Prve večje premike prebivalstva iz ravninskega sveta v smeri hribovskih
postojank je na področju vzhodnih Alp mogoče opaziti v drugi polovici 3. st. Na
Tonovcovem gradu je to obdobje zastopano s številnimi drobnimi najdbami. Sledovi
pripadajočih bivališč doslej še niso bili odkriti. Razlog temu so verjetno
kasnejše gradnje na hribu, ki so v veliki meri uničile starejše objekte.
Pogled na Tonovcov grad
Znake intenzivnejše poselitve v poznorimskem obdobju zasledimo v drugi
polovici 4. in v prvi četrtini 5. st. n. š. Takrat se je na hribu najverjetneje
ustalila vojaška posadka z nalogo varovanja važne ceste, ki je preko Predila
povezovala mesto Forum Iulii v Furlaniji z naselbinami na Koroškem, hkrati pa je
predstavljala eno izmed pomembnejših vpadnic v Italijo. Postojanko je mogoče
povezati s sistemom Claustra Alpium Iuliarum, ki je v poznorimskem času varoval
dohode v Italijo. Utrdba na Tonovcovem gradu je predstavljala eno ključnih točk
v sklopu sistema Claustra in skupaj z naselbino na Gradiču nad Kobaridom
učinkovito zapirala važen vstop s severa v Italijo.
Najpomembnejše obdobje v zgodovini poselitve Tonovcovega gradu je moč
umestiti v zadnja desetletja 5. st. in celotno 6. st. V ta čas sodijo obsežne
ruševine na vrhu hriba, v katerih je mogoče razbrati stanovanjske zgradbe, pa
tudi cerkve in obrambne naprave.
Skromne najdbe kažejo na občasne obiske tudi v karolinškem obdobju.
Lokacija naselbine na strmi skalni gmoti nad Sočo je
imela odlično utrjeno naravno lego, ugodne mikroklimatske pogoje, hkrati pa ni
bila močno oddaljena od doline in je ležala v bližini pomembne rimske ceste.
Geodetski posnetek
Naselbina je bila na bolj izpostavljenih mestih zavarovana z obzidjem. Dobro
varovan vhod je bil na mestu, kjer v naselbino pripelje današnja pot. Pravokotno
na obzidje se navezuje na severni strani še en obrambni zid, ki strmo pada po
pobočju in zapira ca 60 x 40m velik prostor pred naselbino. Stanovanjske zgradbe
so bile umeščene v naravno najbolje zavarovanem prednjem delu, nad njimi pa se
dviguje manjši skalnati plato z ostanki zgodnjekrščanskih cerkva.
Cerkve
 |
Tloris cerkva po fazah
Najprej, ob koncu 5. st., hkrati z ureditvijo celotne naselbine, so zgradili dve
vzporedni pravokotni cerkvi, ki jima je bil na južni strani kasneje prizidan
manjši kvadraten prostor. V njem smo odkrili le v skalo vklesano prazno
grobnico, ki predstavlja kenotaf. Temu prostoru je bila nato na južni strani, na
skrajnem delu skalnega platoja, prizidana tretja cerkev. V zadnji fazi so vsem
cerkvam dodali nartekse in v prezbiterije vgradili klopi za duhovnike z
osrednjim sedežem (katedro). Verjetno so obnovili ali celo na novo postavili
tudi zidane oltarje. |
Tloris S in osrednje cerkve
V osrednjj cerkvi je bila pred prezbiterijem odkrita velika umetno izdolbena
kotanja v skali. Glede na lego in obliko je v njej mogoče videti preprost
krstilni bazen, ki je nastal tako, da so v skalni osnovi razširili že prej
obstoječo razpoko. V severni cerkvi je stala manjša prižnica (ambon).
 |
Amfora z novcem
Justinijanov novec, najden v amfori poleg oltarja osrednje cerkve nakazuje, da
se je zadnja prenova zgodila v času, ko so Bizantinci premagali Vzhodne Gote in
to območje vključili v bizantinsko cesarstvo. Cerkveni kompleks je dobil takrat
končno podobo. Cerkve z narteksi vred so obsegale ves izpostavljeni del na
skalnem platoju. |
 |
Relikvijarij
V ruševini ob oltarju severne cerkve je bila najdena rimska žara, ki je pri
oltarju verjetno služila kot posoda za relikviarij: ta je bil nedvomno narejen
iz dragocenejših materialov in so ga zadnji prebivalci odnesli s seboj. |
Objekti
Rekonstrukcija hiše
V neposredni bližini vhoda v naselje je bila konec 5. oz. v začetku 6. stol.
zgrajena velika stanovanjska hiša, ki je bila opuščena konec 6. stoletja.
Osrednji prostor, v katerega je vodil vhod z vetrolovom, je združeval lastnosti
bivališča, shrambe in deloma gospodarskega poslopja. Nanj je bil prizidan
manjši, suhozidno grajen prostor. Pred vhodom v hišo je bil z vetrolovom in s
stebrom podprt nadstrešek.
Cisterna
Na najvišjem platoju je bil odkrit velik vodni zbiralnik. Zgrajen je bil iz
dvojnega zidu, ki ga je povezovala debela plast malte. Notranji del je bil
prekrit s plastjo kvalitetnega vodoodpornega ometa. Cisterno je obdajal še en,
slabše zidan zid, ki je verjetno služil kot ograja.
Objekta 2 in 3
Stavba severno od cerkva s preprosto pravokotno zasnovo je imela tri zidove
zidane brez uporabe malte, četrti zid pa je bil zidan z malto in je predstavljal
ostanek starejše stavbe. V vogalu mlajše stavbe so bili odkriti ostanki
pravokotne konstrukcije, ki bi jo lahko interpretirali kot manjšo piscino. V
tem primeru bi šlo za ostanke preproste krstilnice, ki je bila ob razširitvi
oziroma dozidavi tretje cerkve dodana cerkvenemu kompleksu.
Najdbe
Najdbe okr. l. 400
Iz konca 4. in začetka 5. stol. so bili najdeni številni drobni predmeti
poznorimske vojaške in oficirske noše. Mednje sodijo predvsem pasne spone in
okovje iz časa okoli leta 400, ki so jih uporabljali vojaki v kastelih širom
imperija. Izstopa bronasti zaključek pasu, na katerem je bil na obeh straneh
upodobljen lov na jelena, izredno redek figuralni prikaz.
Glazirana keramika iz okr. l. 400
Groba keramika iz časa konca 4. in 1. pol. 5. st. kaže še vplive rimske
(cesarskodobne) tradicije. Analogije za oblike posod lahko najdemo na širokem
jugovzhodnoalpskem področju. Na v tem času še vedno dokaj intenzivne stike s
sredozemskim prostorom, kažejo najdbe afriških amfor, afriške sigilate in oljenk.
***
Najdbe 6. stol.
Velika količina izkopanega gradiva na Tonovcovem gradu potrjuje večinsko
prisotnost romaniziranih staroselcev v 6. stol. Na krščanski značaj prebivalstva
kažejo predvsem fibule v obliki križa in igla z zaključkom v podobi pava.
Romansko komponento zastopajo tudi številne bronaste in železne ločne fibule z
gumbi ali samostrelno peresovino, uhani, pasne spone, zapestnice in okrasne igle.
Amfora
V 6. stol. je v keramičnem spektru opazna večja količina ročno izdelane
lončenine, oblike pa so bolj regionalno pogojene. Med uvoženim posodjem
prevladujejo velike amfore vzhodnomediteranskega izvora, zastopani pa so tudi
mali pozni spatejoni.
Langobardska fibula nakazuje prisotnost manjše langobardske posadke, podobno kot
je bilo to mogoče ugotoviti že na nekaterih drugih poznoantičnih naseljih (npr.
Rifnik, vranje, Tinje).
***
 |
O zadnji kratkotrajni obiskanosti hriba priča skromna prisotnost ostalin
slovanskodobnih prebivalcev, ki so izkoristili ruševine zapuščenih antičnih
zgradb in si v njih uredili zasilna bivališča. Obseg te poselitve ni v celoti
jasen, časovno jo opredeljuje lep primerek karolinškega pasnega zaključka, ki ga
je mogoče postaviti v čas okoli leta 800, pa tudi avarski okov pasu, ki so ga
najverjetneje uporabljali v istem obdobju. |
Objave
- CIGLENEČKI, S. 1994, Scavi nell'abitato tardo-antico di Tonovcov grad presso Caporetto (Kobarid) Slovenia. Rapporto preliminare. - Aquil. Nos. 65, 186-207.
- CIGLENEČKI, S. 1997, Tonovcov grad pri Kobaridu. Arheološko najdišča. Vodnik - Ljubljana - Kobarid.
- CIGLENEČKI, S. 1997a, Poznoantični in slovanski sledovi na Kobariškem. - In: Kobarid. Kobarid, 17-28.
- CIGLENEČKI, S. 2000a, Poznoantično Posočje in problemi langobardske obrambe Italije. Goriš. letn., 2001, št. 27, 51-66.
- CIGLENEČKI, S. 2001, Romani e langobardi in Slovenia nel VI secolo. In: Paolo Diacono e il Friuli altomedievale (secc. VI-X). 1a ed. Spoleto: Centro italiano di studi sull'alto medioevo, 2001, 179-200.
- CIGLENEČKI, S. 2005, L'insediamento fortificato su altura di Tonovcov grad presso Caporetto e i suoi ditorni in eta romana e paleo-slava, La cristianizzazione degli Slavi nell'arco Alpino orientale, A. Tilatti (ed), Instituto di storia sociale e religiosa.
- CIGLENEČKI, S. 2008, Castra und Höhensiedlungen vom 3. bis 6.Jahrhundert in Slowenien. - V: H. STEUER, V. BIERBRAUER (ur.), Höhensiedlungen zwischen Antike und Mittelalter von den Ardennen bis zur Adria, 481-532.
- MODRIJAN, Z. 2005, L'edificio 1 dell'insediamento tardoantico di Tonovcov grad presso Kobarid e i suoi reperti. - Quaderni Friuliani di Archeologia 25, 2005, str. 157-162.
- MODRIJAN, Z. 2005, Oskrba z vodo v poznoantični utrjeni naselbini Tonovcov grad pri Kobaridu = Water supply to the late antique fortified settlement of Tonovcov grad near Kobarid. - V: Mihevc, Andrej (ur.). Kras : voda in življenje v kamniti pokrajini = water and life in a rocky landscape, (Projekt Aquadapt). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 249-264.
- MODRIJAN, Z. 2007, The late antique settlement Tonovcov grad near Kobarid: excavations 2002-2005. - V: M: CHIABA, P. MAGGI, P., C. MAGRINI, C (ur.). Le Valli del Natisone e dell'Isonzo tra Centroeuropa e Adriatico: atti del convegno internazionale di studi, San Pietro al Natisone (UD) 15-16 settembre 2006. - Studi e ricerche sulla Gallia Cisalpina 20, 175-180.
- MODRIJAN, Z. 2009, Glazed pottery from Tonovcov grad and Korinjski hrib (Slovenia). - V: C. MAGRINI, SBARRA, F. (ur.). La ceramica invetriata tardoromana nell'arco alpino orientale e nelle province Danubiane: primi risultati di un progetto internazionale, 33-40.
- MILAVEC, T., Z. MODRIJAN 2007, L'abitato tardoantico di Tonovcov grad presso Kobarid alla luce dei reperti ceramici e metallici = Poznoantična naselbina Tonovcov grad v luči keramičnih in kovinskih najdb. - V: G. BANCHIG, S. MAGNANI, A. PESSINA, (ur.). - Terre d'incontro : contatti e scambi lungo le Valli del Natisone e dell'Isonzo dall'antichita al medioevo : atti della giornata internazionale di studi, S. Pietro al Natisone, 107-127.
Kontaktni osebi:
<< Program: rimska doba | << Program: poznorimska doba
Na vrh
|
Inštitut za arheologijo ZRC SAZU