SLEDOVI SLOVANSKIH KNEŽEVIN V VZHODNIH ALPAH.
ARHEOLOŠKE IN MITOLOŠKE STRUKTURE

Obredni kot

Kot 23,5° ± 1,5° je navidezna razlika med višino opoldanskega sonca v času enakonočja in obeh sončnih obratov. Ta razlika nastane, ker zemeljska os ni pravokotna na ravnino svoje krožnice okoli sonca, ampak je za omenjeni kot nagnjena. Spremenljivi odklon ± 1,5° je posledica nihanja zemeljske osi. Naklon zemeljske osi so poznali že antični matematiki in astronomi kot npr. Eratosthen (3. st. pr. n. št.) in Hypparch (2. st. pr. n. št.). Klavdij Ptolemaj (2. st. n. št.) jo je izračunal s pomočjo navpične okrogle plošče, katere obod je bil razdeljen na enote, kot 23° 51' 20".

Iz povsem tehničnih razlogov bomo kot 23,5° ± 1,5° imenovali obredni kot. Ta povezuje v pokrajini trojico kultnih mest, ki so posvečena protistavnima božanstvoma svetlobe (neba, toplote, poletja...) in teme (mraza, zime, smrti...) ter božanstvu, ki vzdržuje ravnovesje med prvima dvema. Po izročilu sta oba sončna obrata tista dela leta, ko imata božanstvi poletja oz. zime največjo moč. Ob pomladanskem oz. jesenskem enakonočju se menja njuna nadvlada. Eno božanstvo navidezno umre, drugo pa oživi. Ta tri božanstva so imela pri različnih slovanskih ljudstvih več različnih imen:
Perun (Svetovit...) bog neba in groma,
Veles (Triglav, Dabog...) bog podzemlja, mrtvih, živine, zemeljskih darov,
Mokoš (Lada, Vlasta...) boginja vode, oblasti.

V času pokristjanjevanja so jih nadomestili:
Peruna sv. Peter, Jurij, ali Wolfgang,
Velesa sv. Wolfgang, Martin, Mihael, krščanski hudič,
Mokoš sv. Marija,
vsako od naštetih treh božanstev pa tudi drugi svetniki.

|