Inštitut za arheologijo ZRC SAZU [English]
O inštitutu Sodelavci Program Projekti Laboratorij ZbirkeZnanstvena srečanja
Pisni arhiv Publikacije Knjižnica Povezave NOVO Spletni arhivZa študente

SLEDOVI SLOVANSKIH KNEŽEVIN V VZHODNIH ALPAH.
ARHEOLOŠKE IN MITOLOŠKE STRUKTURE

Andrej Pleterski, Ljublana 2002.

Pokristjanjevanje in strukture cerkva

V času pokristjanjevanja se je razvila na ozemlju, ki so ga poseljevali Slovani, mreža cerkva. Sestavljale so jo lastniške cerkve županov in knezov. Novi nauk, ki je učil, da je družbena delitev na bellatores (bojevnike), oratores (duhovnike) et laboratores (delavce) po božji volji, je v praksi pomenil, da vladarska oblast izvira samo od krščanskega boga in ni več odvisna od ljudske skupščine.



1 - rimska mesta, 2 - cerkve, ki so jih v obdobju od 8. st. do sredine 10. st. na novo postavili na ozemlju prikazanih rimskih upravnih enot, 3 - kamnite plošče, okrašene s pletenino. Prikazane so meje rimskih upravnih enot v Notranjem Noriku in Emone.

Od 8. st. do sredine 10. st. so na slovanskem naselitvenem področju v vzhodnih Alpah zgradili številne lastniške cerkve. Slika 1 kaže štiri skupine cerkva, ki vsakokrat stojijo v osrednjem delu nekdanje rimske civitas (Teurnia, Virunum, Solva, Emona). Ker so take cerkve lahko nastajale samo pod zaščito posvetnega oblastnika in z njegovo denarno pomočjo, nam število oz. gostota cerkva nakazuje posestno in oblastno moč vladajočih skupin. Kamnita cerkvena oprema, okrašena s pletenino, priča o plasti imenitnikov, ki si je zmogla in hotela privoščiti uvožene predmete ali obrtnike, da bi tako ustrezala tedanjemu mednarodnemu načinu izkazovanja odličnosti, ali da bi se pokazala sosedom kot enakovredna ali celo večvredna.

Na vrh
|