Inštitut za arheologijo ZRC SAZU | [English] |
O inštitutu | Sodelavci | Program | Projekti | Laboratorij | Zbirke | Znanstvena srečanja |
Pisni arhiv | Publikacije | Knjižnica | Povezave | NOVO | Spletni arhiv | Za študente |
SLEDOVI SLOVANSKIH KNEŽEVIN V VZHODNIH ALPAH. Uvod Le maloštevilni pisni viri iz zgodnjega srednjega veka poročajo o slovanskih kneževinah v vzhodnih Alpah. V nadaljevanju bomo skušali poiskati nekatere sledove ideološkega sistema staroslovanske družbe. Ljudje so bili odvisni od naravnih sil in so poskušali nanje vplivati, da bi si tako zagotovili preživetje. Splošno je poznano, da so stari Rimljani gradili svoje stavbe in naselja po merskih pravilih. Zdi se, da njihova urejena poljska razdelitev še zlasti potrjuje tak postopek. Mnogo bolj tuja pa nam je misel, da so tudi v svetu zgodnjesrednjeveških in še starejših barbarov prav tako veljala pravila, s katerimi so urejali svet živih in mrtvih. Analiza slovanskega gradiva kaže, da so, tako kot je bilo v navadi tudi pri Keltih in Germanih, uporabljali merska pravila, s katerimi so urejali prostor polj, naselij, grobišč in mikroregij, vse v povezavi s kultnimi mesti. |