Jezikovne značilnosti napisov antične Celeje z okolico
kot vir za preučevanje romanizacije celejskega prostora

Julijana Visočnik, Ljubljana 2007.

Naslov se nanaša na doktorsko disertacijo (februar 2007), ki predstavlja osnovo za korpus rimskih napisov Celeje in njenega agra. Korpus, ki bi ga naj končali v bližnji prihodnosti, bo vseboval okoli 500 napisov.

Najjužnejše noriško mesto Celeja, ki je postalo municipij v času cesarja Klavdija (municipium Claudium Celeia), je bilo v predrimskem času eno najpomembnejših centrov keltskih Tavriskov (poleg Nauporta). Celeja je predstavljala administrativni center južnega Norika, postala pa je tudi fons et origo za njegovo romanizacijo.

Zemljevid celejske regije.

Natančna delitev imen na tri velike skupine (tria/duo nomina, imena s peregrino filiacijo, samostojna imena) je bila nujna, da bi postali razvidni določeni vidiki romanizacije. Zbrana imena kažejo na mešanje latinskega (rimskega) in avtohtonega načina poimenovanja, ki kaže na zanimivo stapljanje dveh kultur. Skupino tria/duo nomina lahko nadalje delimo na:

• imena s cesarskimi gentiliciji;
• imena s psevdogentiliciji;
• imena z ostalimi italskimi gentiliciji;
• dvodelna imena, ki so sicer sestavljena iz dveh imen, a ne iz družinskega in osebnega imena.

Tria/duo nomina v mestu (podobnosti in razlike).	Tria/duo nomina v agru (podobnosti in razlike).
Mesto - sestava prebivalstva glede na imena.	Ager - sestava prebivalstva glede na imena.

Poudariti je mogoče dvoje dejstev: prvo, italski priseljenci so se najprej ustalili v mestu in drugo, psevdogentiliciji so bolj značilni za ager kot za mesto. Razporeditev italskih gentilicijev nam pove, katere italske družine so sodelovale pri kolonizaciji celejskega prostora: Albinii, Pompeii, Varii, Cassii, Rufii, Matii, Petronii in drugi. Priseljenci, ki so s seboj prinašali rimsko kulturo in jezik (romanizacija), so večinoma prihajali iz severne Italije: Aquileia, Tergeste ...

Imena s t.i. peregrino filiacijo delimo glede na izvor posameznega dela (latinski, keltski). Samostojna imena se pojavljajo skozi vsa obdobja; socialni status posameznega prebivalca s tovrstnim imenom je odvisen prav od obdobja. V mestu prevladujejo latinska imena, v agru keltska; delež grških imen je enak v obeh.

CIL III 5232, nagrobna plošča za Gaja Julija Vepona kot primer zgodnje romanizacije tega prostora.

V skladu s pričakovanji, večji delež rimskih državljanov v mestu nakazuje na to, da je bilo mesto romanizirano prej in v večji meri.

CIL III 14367¹, žara za Valerija in njegovo družino kot primer napisa s številnimi napakami. Ta napis je izjema; praviloma napisi vsebujejo samo eno (ali morda dve) jezikovni posebnosti.

Tudi celejski napisi so zapisani v vulgarni latinščini; njene številne značilnosti, ki jih pogosto zaznamo kot napake, je mogoče opaziti na področju fonetike, pravopisa in oblikoslovja. V bistvu gre za odklone od uveljavljenih norm klasične latinščine. Razlikujemo lahko med dvema tipoma napak: prve so t.i. tehnične; druge so jezikovne narave, saj se pojavljajo pod vplivom govorjenega jezika. Najti jih je mogoče predvsem na napisih, ki so jih postavili navadni ljudje. Kot je bilo pričakovati, je več tovrstnih napak izpričanih na napisih iz agra.

CIL III 14367¹, transkripcija.

Analiza besedišča, jezikovnih značilnosti in imen na napisih Celeje potrjuje pomembno vlogo mesta pri romaniziranju južnega Norika. Proces akulturacije je postal se posebej intenziven po priključitvi Norika k Rimskemu imperiju okoli leta 15 pr. Kr. Latinski jezik se je hitro širil iz severne Italije v Celejo, od tam pa na podeželje, sprva ob glavnih cestah, šele nato v oddaljene, težko dostopne predele celejskega agra. Tako italski priseljenci kot tudi lokalna elita so igrali pomembno vlogo pri tem procesu.

Literatura

• LAZAR, I. 2002, Celeia. - V: M. Šašel Kos, P. Scherrer (ur.), The Autonomous Towns of Noricum and Pannonia. Noricum, Situla 40, 71-101.
• ŠAŠEL, J. 1970, Celeia. - V: RE Suppl. XII, 139-148 (= Opera Selecta, Situla 30, Ljubljana 1992, 583-587).
• VISOČNIK, J. 2007, Jezikovne značilnosti napisov antične Celeje z okolico kot vir za preučevanje romanizacije celejskega prostora. - Ljubljana (Neobjavljena doktorska disertacija ).

Ns vrh |