DIVJE BABE I. Paleolitsko najdišče mlajšega pleistocena v Sloveniji
I. del: Geologija in paleontologija

5. Sedimenti v najdišču Divje babe I

Ivan TURK, Dragomir SKABERNE, Boris OREL, Janez TURK, Andrej KRANJC, Lidija SLEMENIK-PERŠE in Anton MEDEN

• 5.1. Splošno o sedimentih
• 5.2. Morfološke značilnosti klastov in klimatostratigrafija
• 5.3. Agregati, breče in klimatostratigrafija
• 5.4. Geokemijska analiza peščeno-meljaste frakcije sedimenta
• 5.5. Neobičajen mineral v ognjiščih iz Divjih bab I
• 5.6. Splošen sklep

5.1. Splošno o sedimentih

Izvleček

Večina tem, ki jih obravnava to podpoglavje, je bila že opisana in prevedena v angleščino v Turk, Bastiani 2000 in Turk et al. 2005a. Podpoglavje 5.1 je v bistvu povzetek stanja splošnih raziskav in metodologije dela na področju sedimentologije. V naslednjih podpoglavjih pa so obdelane nekatere posebne

Reliefno korodirana spodnja stran bloka iz plasti 6. Blok kaže na zastoj v sedimentaciji in na močno korozijo stropa pred odložitvijo plasti 6. Desno spodaj je reliefno popolnoma korodiran blok, najden v (ilovnatih) tleh pod vrhom Viševice (1428 m) v Gorskem Kotarju na Hrvaškem. Fotografiji I. Turk.

5.2. Morfološke značilnosti klastov in klimatostratigrafija

Izvleček Večina tem, ki jih obravnava to podpoglavje, je bila že opisana in prevedena v angleščino v Turk, Bastiani 2000 in Turk et al. 2001a; 2005a. Talni zmrzlinski klasti so nam služili za približek nihanja paleotemperature, reliefno korodirani klasti pa za približek spremembe paleovlage. Preverili smo, kako se je na klimatske spremembe odzival jamski medved, in ugotovili, da je na dinamiko obiska jame-brloga in smrtnost jamskega jamskega medveda vplivala predvsem vlažnost, manj temperatura.   <<< Na podlagi deleža talnih zmrzlinskih klastov ocenjena paleotemperatura. Prikazano je odstopanje od holocenske vrednosti (= 0). Označene so glavne facije A-C. Neenakomerni presledki na ordinati označujejo nezvezno vzorčene plasti, enakomerni pa zvezno vzorčene.

5.3. Agregati, breče in klimatostratigrafija

Izvleček

Nekatere teme, ki jih obravnava to podpoglavje, so bile že opisane in prevedene v angleščino v Turk et al. 2005a in Turk 2003a; 2006. Avtigeni talni agregati so nam služili kot približek paleovlažnosti, pri čemer se rezultati dobro ujemajo s približki paleovlažnosti na podlagi reliefno korodiranih klastov

Sedimentni frakciji 0,5-3 mm in 3-10 mm, v kateri prevladujejo bodisi agregati, plast 7 (a) bodisi dolomitni klasti, plast 6 (b). Fotografija I. Turk.

5.4. Geokemijska analiza peščeno-meljaste frakcije sedimenta

Izvleček

Tema tega podpoglavja je bila delno obravnavana in prevedena v Turk 2006. V peščeno-meljasti frakciji smo analizirali tri skupine kemičnih prvin, domnevno različnega izvora. Razmerje med kalcijem in stroncijem se v profilu spreminja enako kot se spreminja vsebnost fosfatnih agregatov. Vse skupaj pa je povezano z variabilnostjo vlage oz. padavin in omogoča delitev profila na že predlagane štiri dele (facije in subfacije). Facija A in subfacija C-2 sta si podobni. Nekaj posebnega sta facija B in predvsem subfacija C-1, kar se tiče vsebnosti kalcija in stroncija ter njunega razmerja.

Ciklus tretje skupine prvin v sestavljenem profilu. Skala je logaritemska.

5.5. Neobičajen mineral v ognjiščih iz Divjih bab I

Izvleček

Analizirali smo belo snov (BS), ki je bila najdena pri flotaciji žganine v ognjiščni plasti v Divjih babah I. S pomočjo elektronske mikroskopije, infrardeče spektroskopije in difrakcije rentgenskih žarkov smo ugotovili, da je BS magnezijev muskovit 1M, ki ima za to spojino neobičajno trakasto obliko monokristalov, do sedaj še neznano za ta mineral. Prisotnost BS smo v ognjiščnih jamah in okolici ognjišč pripisali razpadu skrilavih glinavcev, ki so bili v jamo prinešeni in najdeni poleg oglja in zažganih kosti, kar odpira možnost za domnevo, da je človek uporabljal skrilave glinavce pri ognjiščih. Ostaja pa odprto vprašanje geokemijskega nastanka trakaste BS iz skrilavih glinavcev v najdišču.

Kristalne ploščice muskovita, a) Nemčija (http://wannenkopfe.strahlen.org/muscovite31.html) in b) Brazilija (http://www.mindat.org/photos/0393724001155652558.jpg).

***

2007, (Opera Instituti Archaeologici Sloveniae, 13), 480 str., 10 barvnih fotografij, 178 črno-belih risb, fotografij in zemljevidov, 89 tabel in 38 prilog; 20 x 29 cm, trda vezava, ISBN 978-961-254-019-7.

Vsebina       Na vrh