Inštitut za arheologijo ZRC SAZU | [English] |
O inštitutu | Sodelavci | Program | Projekti | Laboratorij | Zbirke | Znanstvena srečanja |
Pisni arhiv | Publikacije | Knjižnica | Povezave | NOVO | Spletni arhiv | Za študente |
Čez Razdrto že od davnine potekajo povezave med severnim Jadranom in Apeninskim polotokom na zahodu ter Balkanom in srednjim Podonavjem na vzhodu. Prelaz Razdrto se je v pozni prazgodovini in zgodnji antiki imenoval Okra in enako ime je nosila gora nad njim. Na območju prelaza Razdrto poznamo več najdišč iz bronaste dobe. Postojanki Mandrga in Preval na Razdrtem s konca 2. in prve polovice 1. st. pr. Kr. nista prostorsko povezani z nobeno obstoječo domorodno naselbino in tudi v drobni materialni kulturi ne kažeta stikov z okolico. Ostanke lahko razložimo kot sled rimskih potnikov, ki so se na Razdrtem ustavili za krajši čas, ne gre pa za obsežnejšo naselitev iz območja Italije. V drugi polovici 1. st. pr. Kr. ali v avgustejskem obdobju je bila čez prelaz zgrajena cesta, nasuta s peskom. Ob njej so ležali ostanki stavbe. V 1. st. po Kr. je bil tranzitni promet preusmerjen z Razdrtega na Hrušico. Antični literarni viri po 1. st. po Kr. poti čez Okro ne omenjajo več, arheološki sledovi na Razdrtem po sredini 1. st. po Kr. so izredno skromni. *** 2009, (Opera Instituti Archaeologici Sloveniae, 17), 248 str., 64 barvnih fotografij, 66 črno-belih risb, fotografij, grafov in zemljevidov, 13 preglednic, 52 tabel, 20 x 29 cm, trda vezava, ISBN 978-961-254-163-7. |