Janez Dular HALŠTATSKE NEKROPOLE DOLENJSKE DIE HALLSTATTZEITLICHEN NEKROPOLEN IN DOLENJSKO

Na ozemlju današnje Slovenije so v drugi polovici 19. stoletja intenzivno raziskovali prazgodovinska grobišča. Izkopavanja so prinesla na dan neprecenljivo bogastvo, ki pa je le deloma prišlo v Kranjski deželni muzej. Ogromen fond hranita namreč Naravoslovni muzej na Dunaju in Mestni muzej v Trstu, velika zbirka, ki jo je izkopala vojvodinja Mecklenburška, pa je bila prodana v Ameriko.

Po razpadu avstro-ogrske monarhije je ostalo več kot dve tretjini arheološkega gradiva v tujini. Strokovnjakom je bilo nedostopno in o njem nismo vedeli skoraj ničesar. Šele po drugi svetovni vojni so depoji tujih muzejev postali bolj odprti tudi za slovenske strokovnjake in v sedemdesetih letih je stekel velik projekt dokumentiranja tega neprecenljivega bogastva. Tako so bili narisani in objavljeni fondi nekaterih večjih najdišč (npr. Most na Soči, Šmarjeta, Idrija pri Bači, Dolenjske Toplice, notranjska najdišča), neobjavljeno pa je ostalo gradivo iz manjših nekropol.

V knjigi je predstavljenih štiriinpetdeset halštatskih nekropol Dolenjske, ki so nadvse pomembne za proučevanje poselitvenih in družbenih struktur starejše železne dobe. Objavljeni so tako topografski viri kot celotno izkopano gradivo, med katerim so tudi unikatni kosi. Delo je pomembno tudi z vidika proučevanja naše kulturne dediščine, saj je postalo gradivo z objavo dostopno širši strokovni javnosti.

Knjiga je razdeljena na tri dele. V prvem je podan zgodovinski pregled raziskovanja halštatskih gomil od njegovih začetkov do prve svetovne vojne. Gre pravzaprav za temeljno študijo o zgodovini arheologije na Slovenskem, saj je v njej predstavljen tudi razvoj muzejstva, spomeniškovarstvene službe in strokovno-znanstvenih prizadevanj takratnih raziskovalcev. Tekst spremljajo številne slike doslej neobjavljenih dokumentov, ki jih hranijo v glavnem tuji muzeji in arhivi.

Drugi del je posvečen kronološkim problemom in kulturnohistoričnemu prikazu dolenjskih halštatskih nekropol, ki se lahko po svojem bogastvu in pomembnosti povsem enakovredno primerjajo s sočasnimi grobišči sosednjih dežel. Prav gradivo iz gomilnih grobišč je namreč tista osnova, na kateri je bil utemeljen pojem jugovzhodnoalpske halštatske kulture, ki je bila v prvem tisočletju pr. Kr. ena najbolj razvitih kultur takratne Evrope.

V tretjem delu knjige so predstavljene nekropole in sicer z natančnim opisom vsakega najdišča, kratko zgodovino raziskav ter katalogom izkopanega gradiva.

Besedilo teče vzporedno v slovenskem in nemškem jeziku.

2003, (Opera Instituti Archaeologici Sloveniae, 6), 272 str., 149 č/b slik + 92 tabel, 20 x 29 cm, trda vezava, ISBN 961-6358-97-9.

Cenik
Naročila

Na vrh
Opera | Naprej >>