Irena Lazar RIMSKO STEKLO SLOVENIJE THE ROMAN GLASS OF SLOVENIA

Monografija Rimsko steklo Slovenije je samo v manjši meri prilogojena dokotrska disertacija avtorice. V prvem delu predstavlja tipološko in kronološko ovrednotenje rimskodobnega steklenega gradiva z območja današnje Slovenije, v drugem delu pa obravnava dokaze o lokalni proizvodnji stekla v rimski dobi pri nas.

Uvodoma je razložena uporabljena terminologija in steklarske tehnike, ki so jih poznali rimski steklarji ter njihov kronološki okvir. Stekleno gradivo je obravnavano v treh večjih skupinah glede na tehniko izdelave: steklo izdelano v kalupu, steklo pihano v kalup in prosto pihano steklo. Deljeno je v deset skupin glede na namen in uporabo in nato v posamezne različice, opredeljene na osnovi posebnosti in raznolikosti izdelave. Vsaka različica je kronološko opredeljena na osnovi zaključenih kronoloških celot ali (kjer to ni bilo mogoče) na osnovi primerjav z gradivom izven Slovenije.

Najstarejše stekleno gradivo je poznano iz konca 1. stol. pr.n.š . Izhaja iz severnoitalskih steklarskih delavnic in je bilo k nam importirano prek Akvileje. Prvi izdelki so bili večinoma luksuzni predmeti, šele razvoj pihanja stekla je v teku 1. stoletja razširil steklene proizvode med vse sloje. Količina steklenega gradiva konec 1. stoletja poraste za več kot 100 % v primerjavi z avgustejsko- tiberijskim obdobjem. Večino izdelkov predstavljajo predmeti za vsakdanjo rabo, t. i. namizno in shrambeno posodje. V 2. in 3. stoletju je število oblik še vedno zelo raznoliko, potrebe po steklenem posodju v nekaterih centrih že pokrivajo tudi domače delavnice (Celeia, Poetovio), v veliki meri pa so izdelki še vedno importirani, predvsem iz porenskih steklarskih centrov in v manjši meri iz Panonije.

V 4. stoletju je opaziti močan upad uporabe steklenih izdelkov, mnoge oblike izginejo iz uporabe, slabe ekonomske razmere vplivajo tudi na steklarsko industrijo. V 5. stoletju so v uporabi večinoma le še posode namenjene pitju in liturgičnim obredom (steklene svetilke).

Lokalne steklarska proizvodnja je v rimski dobi obstajala od začetka 2. stoletja dalje in trajala, kot kažejo arheološka odkritja v Celju (Celeia) in na Ptuju (Poetovio), skozi vse 3. stoletje. Najobsežnejša odkritja so znana iz Poetovione, kjer so bili dokazi o steklarski proizvodnji odkriti na več mestih (Hajdina, Rabelčja vas, Panorama).

Ostanki šestih steklarskih peči na Hajdini dokazujejo sekundarno proizvodnjo stekla in omogočajo rekonstrukcijo izgleda rimskih steklarskih peči. Ostanki surovega stekla, odpadki pihanja, slabo izdelanih in zavrženih posod ter ostanki topilnikov za steklo so neposreden dokaz delovanja steklopihačev in pihanja stekla. Surovo steklo so, kot kažejo ostanki steklenih ingotov, uvažali iz večjih centrov Sredozemlja. Ptujske steklarske delavnice so delovale v teku 2. in 3. stoletja.

2003, (Opera Instituti Archaeologici Sloveniae, 7), 264 str, 78 barvnih in črno-belih fotografij + 8 tabel + 4 priloge, 20 x 29 cm, trda vezava, ISBN 961-6358-18-9.

Cenik
Naročila

Na vrh
Opera | Naprej >>