PROGRAM:
Poznoantična poselitev Slovenije in njena vpetost v poselitvene strukture rimskega imperija

Predstavitev programa

V program raziskav poselitvene slike smo smiselno vključili različne oblike arheološkega dela, ki ob že pripravljenih preddelih omogočajo celovit rezultat (od analize že pridobljenih podatkov, topografskih obhodov, uporabe tehnike snemanja LIDAR, izmer najdišč pa vse do izkopavanj ključnih točk - Tonovcov grad).

Poznoantična poselitev Slovenije.

Komparativna analiza višinskih postojank bo omogočila njihovo zanesljivejšo tipološko in kronološko uvrstitev, s študijem drobnega gradiva pa bomo ugotavljali stopnjo avtarkičnosti in umeščenost naselij v tedanjo trgovsko mrežo. V povezavi z zaščitnimi raziskavami v nižinskih predelih slovenskega podeželja in v rimskih mestih, ki razkrivajo podobo začetnega dela pozne antike, bo mogoče celostno ovrednotiti naselbinsko strukturo in z njo povezane fenomene.

V monografski obliki bosta pripravljeni objavi dveh pomembnih poznoantičnih utrdb v Sloveniji: Korinjski hrib, ki najbolje ponazarja tip zadnjih vojaških utrdb v vzhodnoalpskem prostoru, in Zidani gaber, ki ob romanskem prebivalstvu opozarja na močno prisotnost tujih etničnih skupin, predvsem Vzhodnih Gotov in Langobardov.

Kot najpomembnejši pričakovani rezultat programa smemo izpostaviti monografijo o poznoantični poselitvi rimskega imperija s poudarkom na alpskem in balkanskem območju.

Kontaktna oseba:
Slavko Ciglenečki

<< Rimska zgodovina Slovenije
>> Gospodarska in družbena dinamika na ozemlju Slovenije v zgodnjem srednjem veku
Na vrh